SPLETNI PORTALI PREMOČNO PRED TISKOM: Tiskane dnevne časopise bere le še četrtina vprašanih

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Spletne novice vsak dan bere več kot dve tretjini vprašanih

Rezultati raziskave potrjujejo, da spletni novičarski portali ohranjajo pomembno vlogo pri vsakodnevnem informiranju. Novice in članke na njih v povprečnem dnevu bere 68 odstotkov vprašanih uporabnikov interneta. Leta 2021 je bil ta delež nekoliko višji, saj je znašal 72 odstotkov.

Čeprav se je delež dnevnih bralcev spletnih novic v petih letih zmanjšal za štiri odstotne točke, spletni portali ostajajo pomemben del medijskih navad.

Ob tem se spreminja tudi način spremljanja novic. Vse več uporabnikov namreč posega po video vsebinah. Delež tistih, ki spremljajo video novice na spletnih portalih, se je s 35 odstotkov leta 2021 povečal na 41 odstotkov.

Tiskane dnevne časopise bere le 24 odstotkov vprašanih

Precej drugačna je slika pri tiskanih dnevnih časopisih. Po podatkih raziskave jih v povprečnem dnevu bere le 24 odstotkov vprašanih, kar pomeni, da po njih poseže približno vsak četrti anketirani uporabnik interneta.

Raziskava tako razkriva izrazito razliko med spremljanjem spletnih in tiskanih novic. Spletne novičarske portale dnevno bere skoraj trikrat tolikšen delež vprašanih kot tiskane dnevne časopise.

Na dolgoročno upadanje dosega tiskanih medijev opozarja tudi direktor raziskav in partner družbe Valicon Matjaž Robinšak.

"Priča smo pričakovanim strukturnim premikom: doseg tiskanih medijev je najnižji doslej, linearna televizija in radio pa izgubljata v tekmi s pretočnimi vsebinami. Zgodovinski prelom predstavlja podatek, da je ogled televizije z zamikom prvič prehitel spremljanje programa v živo. Kljub vzponu umetne inteligence ostaja prvak dosega splet – brskanju po spletnih straneh (77 %) sledijo pa družbena omrežja (72 %). Ti premiki se odvijajo postopno in skladno s širšimi trendi, pri čemer se posamezni kanali med seboj vse bolj dopolnjujejo in spodbujajo," je pojasnil.

Televizijo z zamikom spremlja več ljudi kot program v živo

Raziskava razkriva tudi pomembne spremembe pri spremljanju televizijskih vsebin. Televizijo s časovnimi funkcijami, kot so zamik, ogled nazaj in snemanje, v povprečnem dnevu spremlja 60 odstotkov vprašanih, medtem ko televizijski program v živo gleda 51 odstotkov.

Spreminja se tudi način gledanja televizije. Med gledalci, ki imajo pametni telefon ali tablico, jih 77 odstotkov navaja, da so vsebino, videno na televiziji, že takoj preverili na internetu prek teh naprav.

Splet ostaja vodilni medijski kanal

Poleg novičarskih portalov pomembno vlogo pri vsakodnevni uporabi interneta ohranjajo tudi druge spletne vsebine. Raziskava kaže, da po spletnih straneh dnevno brska 77 odstotkov vprašanih, družbena omrežja pa uporablja 72 odstotkov.

Vse pomembnejša postaja tudi umetna inteligenca, ki jo po podatkih raziskave uporablja 85 odstotkov vprašanih. Med njenimi uporabniki jih 44 odstotkov pri iskanju hitrega odgovora ali razlage najprej uporabi orodje umetne inteligence, 32 odstotkov pa spletni iskalnik.

Facebook izgublja dnevne uporabnike, Instagram in TikTok rasteta

Facebook ostaja najbolj razširjeno družbeno omrežje, saj ima profil na njem 94 odstotkov uporabnikov družbenih omrežij. Vendar se njegova vsakodnevna uporaba zmanjšuje. Leta 2021 ga je dnevno uporabljalo 83 odstotkov njegovih uporabnikov, letos pa 72 odstotkov.

Na drugi strani pridobivata Instagram in TikTok. Delež uporabnikov družbenih omrežij s profilom na Instagramu se je od leta 2021 povečal za 19 odstotnih točk, na 74 odstotkov, medtem ko se je delež uporabnikov TikToka povečal za 22 odstotnih točk, na 37 odstotkov.

V raziskavi sodelovalo 699 uporabnikov interneta

Raziskavo Medijska potrošnja vsebin 2026 sta družbi iPROM in Valicon izvedli s spletnim anketiranjem med 7. julijem in 6. septembrom 2026. V raziskavi je sodelovalo 699 uporabnikov interneta v Sloveniji, rezultati pa so bili uteženi glede na spol, starost, izobrazbo in regijo.

Raziskavo so izvedli tudi v letih 2014, 2018 in 2021, zato omogoča spremljanje sprememb medijskih navad skozi daljše časovno obdobje.