"Šola ne more nadomestiti vzgoje staršev"

Novo šolsko leto je pred vrati. Prihajajo novi prvošolčki, ena generacija pa se poslavlja od osnovne šole. Kakšni so trendi letos in nasploh v zadnjih letih, je šolarjev vedno več ali manj?

Na naši šoli beležimo večji vpis od tega, kar šolski okoliš zajema, vendar to dosledno zavračamo. Vsekakor pa nam raste populacija. Če sedaj vpisujemo od tri do štiri oddelke posameznih razredov, bomo v prihodje zagotovo vpisovali tudi do pet različnih oddelkov. To pomeni, da gre za nek demografski porast.

Ste ravnatelj največje šole na Obali, ene večjih v Sloveniji, kjer je strnjenih 750 otrok. S čim se srečujete pri vodenju teko velike šole, ki ima tudi zelo velik učiteljski kolektiv?

Imamo preko 110 zaposlenih in to je bistvo velike šole. Zaradi velikosti in velikega števila strokovnih sodelavcev lahko otrokom nudimo več različnih obšolskih dejavnosti, več izbirnih predmetov in projektov. Zato vidim prednost velike šole in raje delam v takem kolektivu kot v manjšem.

Se pravi, da velika šola več nudi otrokom?

Definitivno, to zagovarjam že od samega začetka. In tisti, ki so bili skeptiki, lahko sedaj mirno pogledajo rezultate.

Funkcijo ravnatelja na OŠ Koper opravljate že nekaj let, opravljali pa ste še številne druge službe, povezane s šolstvom. Kako gledate na slovenski šolski sistem? Ga peljemo v pravo smer in kam ga sploh peljemo?

Upam si trditi, da je naše šolstvo zelo dobro zastavljeno, veliko boljše, kot ga imajo številne evropske države. Imamo pa še vedno eno zgodovinsko noto prejšnjega sistema in tukaj smo še nekoliko zavrti. Trdim pa, da so politike vedno vodile šolstvo v pravo smer, v to sem prepričan, verjamem, da bo tako tudi v prihodnje.

Po drugi strani pa se sedaj napoveduje varčevanje, ki bo zajelo tudi šolstvo …

… to ne bo veliko vplivalo na ves sistem. Gre se za to, kakšno paradigmo bodo učitelji in zaposleni sprejeli. Varčevanje bo vplivalo na trenutno razpoloženje učiteljev, vendar bo šlo hitro v pozabo. Tako je tudi pri rezih. Morda je na začetku nekoliko nejevolje in jeze, a se nato hitro pozabi in v ospredje znova stopi učiteljevo poslanstvo. Zato menim, da se zaradi varčevanja ne bo veliko spremenilo.

Vendar je prišla informacija, da bo 65 učiteljev moralo v kratkem takorekoč na cesto ...

65 na nekaj tisoč ni velik odstotek, vendar je največja škoda ta, da potem učitelj ne dela tega, kar je študiral in za kar se je izobraževal. Je pa potrebno vedeti, da je veliko zaposlitev v šolstvu za določen čas, to pa ravno zato, ker je naš šolski sistem živ in se prilagaja demografskim gibanjem.

ZUJF (zakon o uravnoteženju javnih financ) je že opravil prve reze, napovedujejo pa se še dodatni, novi rezi. Se tega bojite ali menite, da bo za šolstvo poskrbljeno?

Vsakega ZUJF-a se malce bojim, vendar zaupam sindikatom, pa tudi vladi. Upam in verjamem, da ta premore dovolj modrosti, da ne bo posegla v stvari, s katerimi bi krnila razvoj družbe. Vedno, ko se posega v stvari, kot so plače, pravice in podobno, je potrebno pogledati v naprej. Kaj boš s tem dosegel čez recimo 10 ali 20 let. Ali so ti ukrepi res nujni?

Pustimo sedaj nekoliko politko na stran …

… ne, saj ne gre za politiko. Gre za stroko. Politka je drugje. Recimo, ko ti zapovejo, da moraš neke praznike obvezno obeležiti, drugih pa ne. To je politika. Ko je govora o tem, ali je obveznih učnih ur 21 ali 23 na teden, pa je čisto vprašanje stroke.

Pa ste dobili taka naročila, kaj smete in česa ne?

Tu in tam se kaj sliši, vendar poredko in zaenkrat se nihče ni direktno vmešaval v omenjene zadeve.

Če gremo nekoliko na otroke. Splošno mnenje je, da so vse bolj predrzni in vse manj spoštujejo avtoriteto. Ali to drži? Se res pojavljajo primeri, ki pred leti šolarjem ne bi padli niti na pamet?

Bolj kot predrznost gre za vrednote. Kaj starši učijo svoje otroke. Vrednote se z leti spreminjajo, tu ni nič spornega. Tu ni zavestne škodljivosti, ampak gre za družbeni pojav, gre za neko uzanco. Uporaba tehnologije v šolah je na primer zelo dolga zgodba, kako in kaj je dopustno. Dejstvo pa je, da se stvari spreminjajo. Primer. Včasih, ko je otrok dobil enko, je bil doma kregan. Danes, če otrok dobi enko, starši velikokrat okregajo učitelja. To se mora spremeniti. Vendar imam pozitivne občutke, zdi se mi, da vse več staršev zaupa šolam. Je pa bilo nekaj let zelo hudo. Ko so starši dejansko zahtevali, da šola tudi vzgaja otroke. No, saj v neki meri to tudi mora početi, vendar je osnovna celica vzgoje družina in ne šola.

Pa se to pozna pri povečanem vandalizmu, nasilju?

Vandalizma je manj. Z nasiljem pa je tako. Fizičnega je manj, psihičnega je pa več. To se pozna z uporabo tehnologijo, tam je psihično nasilje v porastu.

Pa preidimo na pridne učence. Najbrž je kar nekaj takih, ki bi jim lahko rekli vzorni učenci. Morda pa jih na kakšen poseben način nagrajujete, imate sistem stimulacije?

Imamo. Znotraj vzgojnih načrtov obstajo procesi in vzvodi za grajo, pa tudi vzvodi za nagrajevanje. Gre za pohvale, nagrade, izbire naj učencev, itd. In takih otrok je kar nekaj. Intelektualno so otroci danes zelo razviti, morda bolj kot v preteklih letih. Srečujemo otroke, ki imajo super talente. Zanimivo, danes nekdo, ki ima dobre ocene ni več “piflar”. Če pa je poleg šolskega uspeha uspešen še v športu ali recimo glasbi, takoj postane vzor za ostale. Danes ni več sramota, če nekdo igra harmoniko. To je zagotovo pozitivna sprememba.

Pravite, da večja šola več nudi svojim učencem. V katere smeri gredo interesne dejavnsti in izbirni predmeti? Kaj je vse na voljo učencem?

Imamo okrog 30 različnih izbirnih predmetov, imamo pa tudi preko 80 interesnih dejavnosti, ki segajo na področje kulture, športa in ročnih spretnosti. Tega je res ogromno in to se je izkazalo kot ena od prednosti šole. Prav zato nekateri starši želijo k nam vpisati otroke iz drugih okolišev.

Smo nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta. Kakšna je vaša misel ob tem?

Tri stvari si želim in nekako svetujem. Prva je ta, da bi bilo novo šolsko leto nasmejano in vedro ter čim bolj zanimivo. Druga je ta, da ne bi na račun krize sedaj v kratkem času na področju šolstva porušili vsega, kar je dobrega v našem sistemu. Kot tretje pa, da bi starši še bolj zaupali učiteljem in šolam nasploh.