SLOVENSKA ISTRA PO UKINITVI VINJET: Promet se je močno premešal, prvi podatki presenečajo

Ukinitev vinjetnega režima je sledila večletnim pozivom iz slovenske Istre. Pobude za brezplačno uporabo obalne hitre ceste so na državo naslavljali predstavniki lokalnih skupnosti in politike, med drugim so leta 2023 skupno pobudo podali župani vseh štirih istrskih občin.

Pritisk se je stopnjeval leta 2025, ko sta poslanca Meira Hot in Felice Žiža sprožila pobudo za izvzem obalne hitre ceste iz vinjetnega sistema, pod katero se je zbralo okoli 8000 podpisov. Država spremembi sprva ni bila naklonjena. Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga je takrat vodila Alenka Bratušek, je še julija 2025 pojasnjevalo, da za izvzem hitre ceste Škofije–Koper iz vinjetnega sistema ni pravne podlage, ter opozarjalo na vprašanje enake obravnave uporabnikov in finančne vzdržnosti Darsa.

Nekaj mesecev pozneje je vlada vendarle ubrala drugo pravno pot: oktobra je sklenila, da se H5 in H6 prekategorizirata v glavni cesti, decembra pa sprejela potrebne spremembe uredbe. Novi režim je začel veljati 1. januarja 2026, zato za osebna vozila med Škofijami in Izolo vinjeta ni več potrebna. Vlada je odločitev utemeljila predvsem s preusmerjanjem tranzita na lokalne ceste skozi Škofije, Dekane, Bertoke, Šalaro, Izolo in Lucijo ter s posledičnimi zastoji, slabšo prometno varnostjo in vplivi na kakovost življenja prebivalcev. Ukrep je predviden kot začasen do izgradnje hitre ceste Koper–Dragonja.

Prve številke zdaj kažejo, da se je promet na nekdanji hitri cesti res povečal, na nekaterih vzporednih regionalnih cestah pa občutno zmanjšal.

Na odseku Srmin–Škofije 30 odstotkov več vozil

Dars ima na obravnavanem območju dve števni mesti. Primerjava prvih osmih mesecev leta 2025 z enakim obdobjem letos kaže rast prometa na obeh spremljanih odsekih. Na odseku Srmin–Škofije se je število vozil povečalo za 30 odstotkov, na odseku Bertoki–Koper pa za 11,5 odstotka. To pomeni, da se je del voznikov, ki so se pred ukinitvijo vinjet očitno izogibali cestninskemu odseku, po spremembi vrnil na glavno prometnico.

Na regionalnih cestah okoli 30 odstotkov manj prometa

Bolj neposredno sliko o razbremenitvi vzporednih cest dajejo podatki Direkcije RS za infrastrukturo (DSRI). Na cesti Škofije–Bertoki je bilo januarja lani v povprečju 9730 vozil na dan, avgusta pa 13.359. Letos je bilo januarja 7634 vozil na dan, avgusta pa 8760. Po podatkih direkcije to pomeni približno 30-odstotno zmanjšanje prometa glede na polletno povprečje.

Podoben trend so zaznali tudi na cesti Bertoki–Koper. Januarja lani je tam vozilo povprečno 5853 vozil na dan, julija 8288, letos pa 3366 januarja in 5670 julija. Tudi tu direkcija navaja približno 30-odstotno zmanjšanje.

Ankaran in Jagodje brez večjih sprememb

Sprememba pa se ni enako izrazito poznala povsod. Na cesti skozi Ankaran se promet po podatkih DRSI ni bistveno spremenil, delno pa se je razbremenila Ankaranska vpadnica. Podobno velja za povezavo Jagodje–Valeta. Januarja lani je tam v povprečju vozilo 16.750 vozil na dan, aprila 23.159. Letos so januarja našteli 17.060 vozil, aprila pa 22.345.

Podatki torej kažejo, da je bil učinek ukinitve vinjet najbolj izrazit na območjih, kjer so vozniki prej zaradi izogibanja vinjeti uporabljali vzporedne regionalne povezave.

Na Škofijah opažajo manj tranzita

V Krajevni skupnosti (KS) Škofije pravijo, da so spremembo opazili tudi prebivalci. Po njihovih opažanjih se je promet zmanjšal za približno 30 odstotkov, kar se po njihovih navedbah ujema tudi s podatki avtomatskih števcev DRSI. "Bistveno je, da se je zmanjšal tranzitni promet," poudarjajo v krajevni skupnosti.

Večjih zastojev na Škofijah po njihovih besedah sicer tudi prej ni bilo, bil pa je promet zelo gost. Odzivi krajanov po spremembi so večinoma pozitivni, predvsem zaradi občutka, da je skozi naselje manj vozil.

Ukinitev vinjet le eden od ukrepov

Kljub izboljšanju v KS Škofije opozarjajo, da ukinitev vinjetnega režima ni dokončna rešitev prometnih težav slovenske Istre. "To je le eden izmed ukrepov, kako razbremeniti predvsem lokalne ceste," poudarjajo.

Po njihovem mnenju ostaja ključno vprašanje neposredne in ustrezne povezave proti Dragonji za tranzitni promet ter proti Luciji za lokalni promet.

Za oceno razmer na območju Bertokov smo se obrnili tudi na Krajevno skupnost (KS) Bertoki, vendar njihovih odgovorov do objave še nismo prejeli. Objavili jih bomo, ko jih prejmemo.