Slovenija bo sodelovala v novi misiji v Afganistanu

Vlada je sicer konec oktobra sprejela le "namero" o sodelovanju, pred dokončno odločitvijo, ki naj bi padla še ta teden, pa se je o tem danes posvetovala še s poslanci. Jutranja seja obeh odborov je potekala za zaprtimi vrati.

Kot je po zaključku seje za STA povedal predsednik odbora DZ za obrambo Peter Vilfan (ZaAB), so se člani obeh odborov danes ustrezno "seznanili" z namero vlade in jo podprli praktično soglasno oz. kot je povedal, z desetimi glasovi za v odboru za obrambo ter dvanajstimi za v odboru za zunanjo politiko.

"V bistvu gre za to, da Slovenija zaključi misijo v Afganistanu s tem, da sodeluje še v tej zadnji fazi," je povedal Vilfan.

Razprava je bila mirna

Razprava je bila po njegovih besedah "dokaj mirna". Proti udeležbi je bil po Vilfanovih besedah le član Združene levice. "Ostali pa so se bolj ali manj strinjali, da ne bi bilo logično, če bi zapustili to misijo in ne bi več sodelovali dejansko v njenem zaključku," je pojasnil.

"Po mnenju kar nekaj članov odborov je imela ta misija več pozitivnih učinkov," je še povedal Vilfan in opozoril predvsem na podatke, da se zdaj šola več milijonov afganistanskih otrok, medtem ko je bila prej ta številka minimalna. "V šole hodi tudi več kot dva milijona deklet, ženske lahko sodelujejo tudi v policijskih, vojaških in drugih enotah in sploh v javnem življenju," je še dodal Vilfan.

Namera vlade, ki je bila sprejeta 22. oktobra, govori, da bi Slovenija v novi misiji, ki se bo začela z novim letom, takoj po zaključku sedanje misije sil Isaf, sodelovala z do desetimi pripadniki. Tudi zaradi usklajevanja na ravni Nata glede nalog odločitev še ni dokončna, bi pa, kot so za STA nakazali na obrambnem ministrstvu, sodelovali le pripadniki Slovenske vojske in v začetku tudi nekaj manj od "dovoljenih" deset.

Misijo bosta nadaljevala ista pripradnika

Misijo bosta s 1. januarjem prevzela kar dva slovenska pripadnika, ki sta trenutno že v Kabulu in bosta 31. decembra z ostalimi zavezniki simbolno zaključila misijo Trajnostna svoboda, ki se je začela po padcu talibanskega režima konec leta 2001. Slovenija je v tej misiji sodelovala od leta 2004, skupno pa je v silah Isaf, ki so na vrhuncu štele okoli 140.000 mož, večinoma Američanov, sodelovalo več kot 50 držav.

Misija Odločna podpora za razliko od sedanje misije sil Isaf ne bo bojna. To pomeni, da vojaki oz. strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri urjenju in usposabljanju afganistanskih vojakov, ne bodo sodelovali neposredno v njihovih bojnih operacijah.

Večino mož še vedno iz ZDA

Skupno bo misija štela okoli 12.000 mož; večino - 9800 bodo zagotovile ZDA. Njihovo delovanje naj bi bilo osredotočeno na območje Kabula, prisotni pa bodo tudi v štirih sektorjih - sever, zahod, jug in vzhod. Štiri države bodo nosilne - Turčija bo vodila misijo na območju Kabula, Nemčija na severu, Italija na zahodu, ZDA pa na jugu in vzhodu. Slovenija naj bi se vključila v "italijanski" sektor na zahodu države, kjer je bila v okviru misije Isaf dejavna že doslej.

Italijanski vojaki naj bi skrbeli tudi za varnost slovenskih vojaških inštruktorjev. "Kar se varnosti tiče, bo zadeva na enakem nivoju, kot je bila doslej," je prepričan Vilfan. "Kot predsednik odbora za obrambo ocenjujem, da ni nobenih dodatnih varnostnih tveganj, da je nadaljevanje te misije logično in da bi bilo nelogično, če bi mednarodna skupnost misijo kar zaključila in če bi vsi naenkrat odšli," je še dejal Vilfan.

"Naj pa zagotovim, da slovenski vojaki ne bodo šli tja z bojnimi nalogami. Njihova naloga bo mentoriranje in drugačne vrste pomoč in sodelovanje z afganistanskimi silami, kot pa bojno delovanje," je še dodal predsednik odbora za obrambo.