Slovenci proti reorganizaciji urgentnih služb

V povezavi s tem je časnik zanimalo tudi splošno prepričanje o racionalizaciji celotnega zdravstvenega sistema, ne le centrov nujne medicinske pomoči, ampak tudi racionalizacije števila bolnišnic, porodnišnic in zdravstvenih domov po državi oziroma krčenja mreže. Tega ne podpira 81 odstotkov sodelujočih v anketi, podporo je izreklo 11 odstotkov anketiranih, osem odstotkov pa je neopredeljenih.

Višina minimalne plače se ne zdi ustrezna

Sodelujoči v anketi so odgovarjali tudi na vprašanje, kaj menijo o višini minimalne plače, in sicer ali je na ustrezni ravni za življenje posameznika. Malo več kot polovica anketiranih meni, da višina minimalne plače ni ustrezna, ker zaposleni z njo ne more preživeti. Četrtina jih meni, da je zaposleni z minimalno plačo revež. Da je minimalna plača ustrezna in da omogoča ustrezno življenje posameznika, meni slaba petina anketiranih, od tega jih 16 odstotkov pravi, da bi lahko bila višja.

Bi bilo potrebno miimalno plačo dvigniti?

Največ anketiranih se strinja s stališčem sindikatov, da je treba minimalno plačo dvigniti zaradi gospodarske rasti, od česar da morajo imeti koristi tudi delavci. Sedemnajst odstotkov se jih je strinjalo z argumentom finančnega ministra Dušana Mramorja, da minimalne plače ne smemo dvigniti, če želimo več zaposlitev mladih in brezposelnih, le dva odstotka anketirancev pa se je strinjalo z argumenti Gospodarske zbornice Slovenije, da je treba minimalno plači znižati, kar bi omogočilo nove zaposlitve in rast podjetij.