SLABE NOVICE ZA LJUBITELJE SNEGA: Takšna zima nas čaka – je preobrat še mogoč?

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Napovedi zajemajo obdobje od decembra do februarja, pri čemer primerjajo predvideno količino snežnih padavin z dolgoletnim povprečjem. Najizrazitejši primanjkljaj snega se nakazuje v zahodni, srednji in južni Evropi. Med območji z manj ugodnimi obeti so tudi zahodni Balkan, severni deli Združenega kraljestva in zahodna obala Skandinavije. Posebej pomembno je, da oktobrske napovedi niso zgolj potrdile septembrskih, ampak so se za Evropo še poslabšale. Najnovejši izračuni evropskega modela ECMWF namreč za večino evropskih območij predvidevajo manj snega kot mesec prej.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija leži na stičišču Alp, Sredozemlja in celinskega dela Evrope, zato so lahko razlike v snežnih razmerah med posameznimi območji izjemno velike. Glede na širšo evropsko napoved bi lahko bila zima 2026/2027 v Sloveniji manj snežna od dolgoletnega povprečja. To pa nikakor ne pomeni, da snega ne bo.

V nižinah, kjer so snežne razmere že sicer močno odvisne od posameznih ohladitev, bi lahko bilo obdobij s snežno odejo manj. Tudi za sredogorje in višje ležeča območja splošni sezonski signal ni posebej ugoden, vendar lahko posamezne vremenske motnje še vedno prinesejo obilnejše sneženje. Za slovenske gore, zlasti Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, bo odločilno predvsem, kako pogosto se bodo padavine ujemale z dovolj nizkimi temperaturami. Manj snega od povprečja še ne pomeni zime brez snega. Tudi v sicer manj snežni sezoni lahko ena sama izrazita vremenska motnja v nekaj dneh prinese veliko količino snega.

Italija: manj ugodni obeti tudi za sever države in Alpe

Podobna slika se nakazuje za Italijo, predvsem za njen severni del, kjer so snežne razmere pomembne za številna alpska smučarska središča. Dolomiti, Južna Tirolska, Furlanija - Julijska krajina in druga območja italijanskih Alp bi lahko bila deležna manj snežnih padavin od običajnih zimskih količin.

To bi lahko vplivalo predvsem na naravno snežno odejo na nižje ležečih smučiščih. Na višjih nadmorskih višinah so možnosti za ohranjanje snega praviloma boljše, vendar bodo tudi tam pomembni poteki temperatur in padavin. Pri tem velja opozoriti, da sezonske napovedi ne morejo napovedati posameznih obilnih sneženj, ki so za italijanske Alpe lahko zelo pomembna. Ob ugodni vremenski situaciji lahko namreč v kratkem času zapade precej snega, tudi če je skupna sezonska količina podpovprečna.

Avstrija: manj snega ne pomeni nujno slabe smučarske sezone

Tudi za Avstrijo, eno najpomembnejših evropskih zimskih turističnih destinacij, širša napoved nakazuje manj ugodno snežno sezono. Zlasti za nižje ležeča območja bi lahko bilo pomembno, ali bo zima prinesla dovolj dolga hladna obdobja za nastanek in ohranjanje snežne odeje.

Na višje ležečih smučiščih Tirolske, Salzburške in Koroške so razmere lahko precej drugačne kot v dolinah.

December bi lahko razočaral, več možnosti za sneg pozneje

Ena zanimivejših ugotovitev oktobrske analize je časovna razporeditev predvidenih snežnih padavin. Modeli nakazujejo, da bi se zima na številnih območjih severne poloble lahko začela razmeroma počasi, brez izrazitega presežka snežnih padavin v decembru.

Za večji del zahodne, srednje in južne Evrope sicer noben od zimskih mesecev ne kaže jasnega signala nadpovprečnega sneženja. Nekoliko drugače je v vzhodnem in severovzhodnem delu Evrope, kjer se za februar pojavlja ugodnejši signal, medtem ko bi lahko skrajni sever Evrope več snega dobil tudi marca.

Za Slovenijo, Italijo in Avstrijo to pomeni, da izrazitejših sneženj v drugi polovici zime ni mogoče izključiti, vendar trenutne napovedi ne potrjujejo, da bo februar pri nas zagotovo bolj snežen od povprečja.

V ozadju vremenskih sprememb je pojav El Niño

Po razlagi Severe Weather Europe ima pomembno vlogo pri pričakovanih zimskih vremenskih vzorcih pojav El Niño, povezan z nadpovprečno toplimi vodami v tropskem delu Tihega oceana. V analiziranem scenariju gre za zelo močan pojav, ki ga avtorji označujejo kot super El Niño. Ta lahko vpliva na razporeditev območij visokega in nizkega zračnega tlaka ter na poti vremenskih motenj po severni polobli.

Njegov vpliv je praviloma izrazitejši in bolj neposreden v Severni Ameriki, kjer modeli nakazujejo več snega v nekaterih južnih in osrednjih delih ZDA ter manj na severu države in v južni Kanadi.

V Evropi pa je povezava precej bolj zapletena. Na potek zime pomembno vplivajo tudi razmere nad Atlantikom, položaj zračnih tokov, morebitne spremembe polarnega vrtinca in drugi dejavniki. Zato zelo močan El Niño sam po sebi še ne pomeni, da bo v Sloveniji zima topla ali brez snega.

Koliko snega lahko dejansko pričakujemo?

To je vprašanje, na katero trenutno ni mogoče odgovoriti z zanesljivo številko. Dolgoročne sezonske napovedi ne povedo, ali bo v posameznem kraju zapadlo 10, 30 ali 100 centimetrov snega. Njihov namen je predvsem oceniti, ali bodo snežne padavine v daljšem obdobju verjetneje nad ali pod običajnimi vrednostmi.

Prav tako je treba razlikovati med skupno količino zapadlega snega in debelino snežne odeje. Tudi ob pogostih snežnih padavinah lahko zaradi vmesnih otoplitev snežna odeja hitro izgine. Za Slovenijo je ta razlika še posebej pomembna zaradi velikih nadmorskih in podnebnih razlik med Primorsko, osrednjo Slovenijo, severovzhodom države in alpskim svetom.

Oktobrske napovedi za zimo 2026/2027 torej nakazujejo precej jasen trend: večji del Evrope, vključno s širšim območjem Slovenije, Italije in Avstrije, bi lahko dobil manj snega od dolgoletnega povprečja. Toda do začetka meteorološke zime je še nekaj tednov, sezonske napovedi pa se bodo še spreminjale. Za zdaj je zato mogoče govoriti o povečani verjetnosti manj snežne zime.