SINDIKATI ZBRALI OKOLI 43.000 PODPISOV: Janša nasprotnikom očita demagogijo, ki "gori do neba"

ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Sindikalisti so potrebnih 40.000 podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma zbrali že 12 dni pred iztekom roka, ki se je končal v ponedeljek. Končno uradno število podpisov naj bi bilo znano v sredo ali četrtek, v ZSSS pa so napovedali, da jih bodo v petek vložili v DZ. Državni zbor bo moral nato referendum razpisati.

Predsednik KS 90 Slovenije Damjan Volf je ob koncu akcije Proti razkroju Slovenije poudaril, da je uspešno zbiranje podpisov pokazalo, kaj je mogoče doseči, ko skupaj stopi šest sindikalnih central. "Pokazalo je, da sindikalno gibanje ni nemočno in da solidarnost ni beseda iz preteklosti. Ko združimo ljudi okoli skupnega cilja, lahko kapital razpolaga z več denarja, politika z več oblastnimi vzvodi, toda na naši strani ostane nekaj, česar ni mogoče kupiti, in to so ljudje," je poudaril.

Po njegovih besedah so s tem dobili pomembno bitko, vendar "vojna za ohranitev socialne države pa še ni dobljena", saj bo končna odločitev sprejeta na referendumu.

"Interventnemu zakonu nasprotujemo, ker smo prepričani, da vprašanje razvoja Slovenije ne more biti vprašanje tega, koliko bomo razbremenili najpremožnejše, koliko privilegijev bomo ustvarili za posamezne skupine in koliko denarja bomo zaradi tega odvzeli skupnim blagajnam. Razvoj države se meri po tem, ali lahko človek od svojega dela dostojno živi, ali ima dostopno zdravstvo, kakovostno javno šolstvo, varno starost in pokojnino, od katere lahko živi," je svoje stališče utemeljil Volf.

Sindikati namreč menijo, da zakon predstavlja nevarnost za financiranje zdravstva, šolstva, socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe, kulture in drugih javnih storitev. Po njihovem mnenju se bo zato na referendumu odločalo o tem, kakšno Slovenijo želimo zapustiti otrokom – "državo, v kateri je vsak prepuščen samemu sebi in globini svoje denarnice, ali družbo, v kateri razumemo, da smo močni toliko, kolikor znamo poskrbeti drug za drugega".

Premier Janez Janša je medtem ob današnji predstavitvi predlaganih proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v DZ dejal, da interventni zakon določa smer politike njegove vlade. "Z razvojnim zakonom bo sprejeta ali zavrnjena možnost, da se izboljšajo pogoji za podjetnost, zmanjšajo posamezne obremenitve in se več prostora prepusti delu in vlaganjem," je povedal.

Nasprotnikom zakona je očital demagogijo, ki je "zakurjena tako, da gori do neba". Razvojni zakon po njegovih besedah predvideva ugodnejše pogoje za normirane samostojne podjetnike, razvojno kapico pri prispevkih, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo od pokojnin ter nižji davek za določena osnovna živila in energente.

Posebej je izpostavil, da se zakon nanaša tudi na energetsko draginjo. "S sprejetjem ali zavrnitvijo tega zakona se bo odločilo, ali imamo večji manevrski prostor pri zmanjševanju te obremenitve ali pa bomo v celoti oziroma v največji meri prepuščeni tveganjem, na katere nimamo vpliva. Ko seštejemo vse te učinke, gre za odločitev, ki bo neposredno vplivala na življenje 1,5 milijona ljudi v Sloveniji. In upam, da se tega zavedamo," je bil odločen.

Kdaj bo potekal referendum o interventnem zakonu, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, v DZ pa so podpise zanj spomladi prispevali tudi poslanci SDS, še ni znano. V zadnjih dneh se je kot možen termin omenjal začetek decembra.