SE ŠIRCLJEVI IDEJI OBETA USTAVNA PRESOJA? Banke kritične do obvezne mreže bankomatov
Predlog zakona predvideva, da bi Banka Slovenije ugotavljala, katera območja države nimajo ustreznega dostopa do gotovine. Banke bi nato z nadzorniškim pismom najprej pozvala, naj sporočijo, ali so pripravljene same izvesti potrebne ukrepe in zagotoviti mrežo gotovinskih točk v skladu z zakonsko določenimi merili, piše Info360.


Ministrstvo: Stroške vzpostavitve mreže bodo krile banke
Po predlaganih pravilih bi moral biti v naseljih z več kot 1.000 prebivalci bankomat dostopen največ pet kilometrov od središča naselja. Podobna merila bi veljala tudi za zagotavljanje bančnih poslovalnic v večjih naseljih.
Če poslovne banke potrebnih gotovinskih točk ne bi zagotovile prostovoljno, bi lahko Banka Slovenije z odločbo določila banko, ki bi morala vzpostaviti bankomat ali poslovalnico. Pri izbiri bi upoštevala razliko med tržnim deležem posamezne banke pri depozitih gospodinjstev in njenim deležem ustreznih gotovinskih točk, torej bankomatov ali poslovalnic. Upoštevala bi tudi pokritost posameznih regij ter podatke o tem, katere gotovinske točke je banka v preteklosti vzpostavila oziroma ukinila.
Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da bi stroške zagotavljanja zahtevane mreže gotovinskih točk predvidoma nosil bančni sektor. Enako naj bi veljalo za stroške brezplačnega paketa nekaterih plačilnih storitev.
Na vprašanje, ali bi lahko bila zahteva, da morajo banke ohranjati oziroma vzpostavljati bankomate in poslovalnice tudi takrat, ko jim ti povzročajo izgubo, v nasprotju z ustavo, na ministrstvu odgovarjajo, da po njihovi oceni ni.
Drugačnega mnenja so v Združenju bank Slovenije, kjer so do takšnega posega kritični. Kot navaja Info360, je iz pogovorov z bančniki mogoče pričakovati, da bodo banke svoje argumente uveljavljale tudi pred sodiščem. Zagotavljanje mreže bankomatov in bančnih poslovalnic naj bi bilo namreč z ekonomskega vidika, v zadnjem času pa tudi z vidika izvedbe, vprašljivo.
Kako so dostop do gotovine uredili v tujini?
Avstrijska centralna banka je v začetku julija sporočila, da namerava na podeželju in v občinah, kjer prebivalci nimajo dostopa do gotovine, postavljati svoje bankomate. To bo storila v primerih, ko bo skupaj z lokalno skupnostjo ocenila, da je takšna rešitev dejansko potrebna.
V Avstriji nameravajo v prihodnjih dveh letih postaviti do 120 takšnih bankomatov. Prednost bodo imele podeželske občine, ki bodo izpolnjevale jasno določena merila.
Na Hrvaškem so ubrali drugačno pot, vendar se tamkajšnje banke že približno leto dni ne morejo dogovoriti, kako bodo financirale obvezno mrežo bankomatov. Hrvaški sabor je julija lani sprejel zakon, ki je uvedel brezplačne bančne storitve za osnovne račune, za katere je zanimanje majhno, ter zagotovil mrežo bankomatov.
V hrvaškem bančnem združenju so za Info360 pojasnili, da banke različne modele delovanja mreže bankomatov še vedno analizirajo vsaka zase, zato končna rešitev še ni oblikovana. Prav tako še niso določile oziroma uskladile enotnega ključa za razdelitev stroškov. Poudarili so, da gre za kompleksne rešitve, pri katerih je treba upoštevati številna tehnična, operativna in pravna vprašanja.



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.