Se nam sramota ob imenovanju komisarja ne bo več ponovila?

Za predlog novele, ki jo je pripravila SDS, jih je od 75 prisotnih poslancev glasovalo 73, proti ni glasoval nihče. Za sprejetje zakona je bila potrebna dvotretjinska večina.

Simona Kustec Lipicer (SMC) je v obrazložitvi glasu spomnila na lanske zaplete pri imenovanju komisarja. Novela zakona je poskus, da podobne dogodke v prihodnosti preprečimo tudi s odpravljanjem demokratičnega primanjkljaja v procesu, je dejala. Pomemben prispevek k zmanjševanju demokratičnega deficita je omenil tudi Jožef Horvat (NSi).

Vse se da, če se hoče

Je pa po prepričanju Kustec Lipicerjeve sprejetje novele obenem dokaz, "da se da, če se hoče" - da je torej mogoče s skupnimi močmi iskati in najti kompromis za dobro države.

Do predloga so bili danes kritični zgolj v poslanski skupini ZaAB. Kot je dejal Jani Möderndorfer, nas bo od sprememb "bolela glava". Predvsem se mu zdi nesmiselno, da bo v DZ zaslišan kandidat, za katerega se sploh še ne bo vedelo, kateri resor mu bo zaupan.

Zakon s podporo že v začetku meseca

Predlog novele je bil deležen načelne podpore poslanskih skupin že na seji DZ v začetku meseca. Predstavnik predlagateljev, Anže Logar (SDS), je danes spomnil, da je prvo branje razkrilo nekatera razhajanja, ki pa so jih na odboru DZ za zadeve EU uskladili. Podpredsednik odbora Jožef Horvat (NSi) je pojasnil, da je odbor 10. aprila sprejel dva amandmaja, nato pa tudi v celoti podprl predlog novele.

Ta sedaj določa, da se kandidat, ki ga vlada predlaga na redni seji, predstavi pristojnemu odboru DZ, ki o njem glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo ter ga pošlje vladi. To mnenje za vlado ni zavezujoče.

Postopek smiselno uporabiti tudi pri ostalih imenovanjih v EU

Poleg tega predvideva, da se postopek izbire kandidata smiselno uporablja tudi za predlaganje slovenskega predstavnika na Evropskem računskem sodišču in v upravnem odboru Evropske investicijske banke.

Svoj predlog predstavila tudi ZL

Kot je danes dejal Luka Mesec (ZL), so želeli spremembe, ki jih sicer podpirajo, narediti še odločnejše. Glede na njihov predlog bi se DZ seznanil z več kandidati vlade za evropskega komisarja, nakar bi vsi poslanci o njih tudi glasovali. Izmed potrjenih bi vlada sama izbrala najprimernejšega.

Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je vnovič potrdila, da vlada podpira novelo zakona, pozdravlja pa tudi rešitev, da vlada DZ predlaga le enega kandidata, ki se nato predstavi OEU. Kot pomembno je izpostavila, da odločitev o slovenskem kandidatu sprejme Slovenija in ne predsednik Evropske komisije.