Santos ob prisegi za predsednika Kolumbije obljublja mir

Santos si je drugi mandat na čelu države priboril predvsem z obljubo, da bo dosegel mirovni sporazum z levičarskim uporniškim gibanjem Farc, najstarejšo in največjo gverilsko skupino v Kolumbiji, in tako končal pol stoletja prelivanja krvi. Tik pred volitvami je sporočil, da želi pogajanja začeti tudi druga največja uporniška skupina ELN.

"Vso svojo energijo bom namenil temu, da izpolnim ta mandat miru," je ob četrtkovi prisegi znova zatrdil 62-letni desnosredinski predsednik. Na zavihku obleke je ob tej priložnosti nosil priponko z golobom, simbolom miru, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je sicer posvaril, pa napadi Farca ogrožajo uspešno nadaljevanje mirovnih pogovorov, ki že od novembra 2012 potekajo v Havani. "Nasilna dejanja v zadnjih tednih so nesprejemljivo nasprotje, ki ogroža mirovni proces," je dejal in opozoril, da "potrpežljivost Kolumbijcev in mednarodne skupnosti ni neskončno".

"Kdo lahko razume, da medtem ko se v Havani dogovarjamo za gradnjo vodovodov, Farc v Kolumbiji uničuje te iste vodovode, kot se je zgodilo v Granadi (...) Še težje je razumeti, kako lahko še naprej povzročajo civilne žrtve, kot se je zgodilo v Mirandi," je poudaril in tako navedel dva od sicer več napadov Farca v zadnjih tednih.

Nasilje med kolumbijsko vlado, dvema uporniškima skupinama ter različnimi desnimi milicami in mamilarskimi združbami je od 60. let prejšnjega stoletja, ko sta nastala Farc in ELN, terjalo že več kot 220.000 življenj, več kot pet milijonov ljudi je zbežalo z domov.

Potem ko so pripadniki Farca skupaj z drugimi uporniki v preteklosti nadzorovali velike dele Kolumbije, so sedaj večinoma omejeni na odročna območja džungle, še vedno pa državo pretresajo njihovi napadi. Po ocenah kritikov njihov boj sicer ni več v prvi vrsti političen, ampak je povezan z umori, izsiljevanjem in tihotapljenjem drog.

Santos je v času svojega predhodnika Alvara Uribeja kot tedanji obrambni minister vodil oster boj proti gverilskim skupinam, a ko je sam postal predsednik, je spremenil stališče in začel mirovna pogajanja z uporniki. Temu Uribe in njegov zaveznik Oscar Ivan Zuluaga, ki se je s Santosom junija spopadel za mesto predsednika, močno nasprotujeta.