Sanremo: kraj, kjer se ustavi čas
Katja Pišot in in Jaka Ivančič festival Sanremo spremljata že od malih nog. Tudi letos se bosta skupaj s kolegom Mitjem Čehovinom odpravila na ta priljubljeni glasbeni dogodek. Kakšne so njihove izkušnje in kakšna pričakovanja, sta Katja in Jaka odgovorjala v kratkem intervjuju.

Tudi letos gre ekipa iz Kopra na festival Sanremo, ki bo potekal od 18. do 22. februarja. Kdaj greste, kakšni so vaši načrti?
V nedeljo bomo proti Sanremu odrinili Katja Pišot, Jaka Ivančič in Mitja Čehovin. Za teden dni bo za nas pomembno le tamkajšnje dogajanje, o katerem bomo redno poročali v program našega radia.

Kdaj ste bili na festivalu prvič in od kod ideja, da festival redno pokrivate?
Radio Capris je svojo prisotnost v Sanremu prvič odkljukal leta 2007. Poleg želje, da bi svojim poslušalcem omogočili neposreden in pristnejši vpogled v festival in njegovo zakulisje, moramo priznati, da smo vsi trije goreči navdušenci nad tem znamenitim festivalom, ki je edinstven v Evropi in, verjamemo, tudi na svetu.
Kako je bilo takrat v primerjavi z zdaj? Vas že poznajo, dojemajo drugače kot prej? Ste kot Slovenci razpoznavi?
Novinarsko središče v gledališču Ariston, kjer se festival odvija, vsako leto obiščejo večinoma isti novinarski obrazi, zato se ob prihodu najprej močno objamemo, stike pa tudi sicer, med letom, vzdržujemo prek socialnih omrežij. Predstavniki Radia Capris imamo srečo, da imamo kot tuja radijska postaja delovno mesto med najvidnejšimi novinarji in uredniki italijanskih časopisov, v samem jedru dogajanja, v t. i. Salastampa Ariston. Predstavniki italijanskih radijskih postaj med festivalom namreč "domujejo" v nekoliko oddaljenem novinarskem središču Palafiori.
Kakšne so na splošno izkušnje in vtisi s festivala?
Vsako leto se veselimo začetka festivala in ob vsakem zaključku le-tega bi si želeli, da bi trajal in trajal, tako zelo navdušeni smo. Spektakel takšnih razsežnosti si lahko le redko ogledaš od blizu. Za njim stoji na stotine zagnanih ljudi, ki že mesece prej garajo od jutra do večera – od idejnih snovalcev do zadnjega odrskega delavca. V času festivala se akreditirani novinarji prosto sprehajamo po Aristonu, intervjuvamo glasbenike, prisostvujemo na vseh generalkah, kjer izvemo še kaj sočnejšega za svoje poslušalce. Sanremski festival je kraj, kjer se ustavi čas, kjer za teden dni vse misli usmerimo v glasbo.

Menita, da sicer slovenski mediji dovolj pokrivajo ta festival? Bo poleg vaše ekipe tam še katera od slovenskih?
Zavedati se moramo, da gre za festival v italijanskem jeziku. Slednjega pa razumemo predvsem na Primorskem, zato Sloveniji ne gre zameriti manjšega zanimanja. Tudi sama ne bi imela posebne želje spremljati festivala nemških popevk, ker nama jezik ni blizu, no, pa tudi speven ni preveč. :)
Še pred leti je festival spremljalo kar solidno število slovenskih novinarjev (tudi predstavniki nacionalne TV in radia), letos pa bomo poleg italijanskega predstavnika Radia Capodistria v Sanremu edini predstavniki Slovenije.
Zanimive anekdote s festivala, ki bi jih delila z bralci?
Zelo odmevna je bila anketa, ki smo jo skorajda za šalo naredili na ulicah Sanrema, in sicer smo mimoidoče vprašali, s katerimi državami meji Italija, da bi le slišali besedo Slovenija. Odgovori pa so bili šokantni. Ne le da Slovenije nihče niti omenil ni, še najbolj so se ji približali tisti, ki so povedali, da Italija meji na Jugoslavijo (leta 2009!), nekateri pa so na drugo stran italijanske meje postavili celo Nemčijo in Veliko Britanijo!
Vir: Eva Branc



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.