Rože, ljubice in masaža

Kolumne za ljubiteljice špricerja in poznavalke vrhunskih sort, fensi modne gurujke, flegma hipurke, zaljubljene princeske, feministke z motornimi žagami, športne navdušenke, večno hrepeneče, svetovljanke, zapečkarice, intelektualke, ločenke, samohranilke, prijateljice, sestre, odvisnice od čutnih užitkov…

Nikoli ne naročaj rož za ženo in ljubice pri istem cvetličarju!

Kaj se je zgodilo?

Zelo preprosta zgodba, ki ti lahko zelo zakomplicira življenje in te stane kufrov na štengah.
No, takole je bilo.
Prijatelj je znan po tem, da je galanten in očarljiv moški. Ima ženo in vsaj eno Bilbi za sproti. No, in potem je enkrat Bilbi znorela, da ona ne bo sama za veliko noč, mu grozila z umorom, potem s samomorom in na koncu z objavo njune slike v Slovenskih novicah.
In kaj je sledilo? Dobila je velik šopek rož na dom nekam v Šiško. In tako vedno znova za vse večje praznike in osamljene nedelje.
A ni hudič, da ni enkrat popenila tudi njegova žena. No, najbrž je penila že dalj časa, takrat je pa res čisto znorela. In kaj je gospod mož naredil? Hja, klasično potezo. Domov ji je poslal velik šopek rož.
Gospa dostavljalka se je pripeljala v Radomlje, kjer imajo že leta družinsko hišo, in pozvonila. Ko je zagledala vesel obraz gospe žene, je morala reči še kakšno prijazno besedo:
»Ajej, kako lepo hišo ste uredili v tako kratkem času! Prejšnji mesec mi je vaš mož naročil rože za vas še za v Šiško!«
…

Nikoli ne vozi žene in ljubice v isti masažni salon.

To se je zgodilo pa meni včeraj.

Najprej naj povem, da zame masaže spadajo v isti razred kot depilacije in ginekološki pregledi. Nikoli ne veš, kje se sleči in kam vtakniti spodnje hlačke. No, in včeraj sem spet stala sredi salona popolnoma izgubljena. Potem me je razkuril še nadutež, ki me je sprejel. Ko je videl moj izgubljen ksiht, si je drznil biti še pokroviteljski:
»A še nikoli niste bili pri nas?«
Če bi mi klikerji delali, kot je treba, bi mu morala zabrusiti:
» Ja, sem bila, ampak nazadnje smo imeli tule grupnega in sem se slekla že v liftu!«
Tako sem pa nekaj momljala in se spotikala čez ležalnike, kjer je en Francoz z občudovanjem zrl v lastnega tiča.
Po masaži z gospodom ne-možem leživa ob bazenu in pijeva čaj. Takrat pa se mimo prihihita njegova maserka in se spusti vame:
» O, mis, aj rimember ju!«
Jaz jo debelo gledam, mater, upam, da nisva v Bangkoku skupaj na štangi plesali?
»Vaš mož imeti tatu na nogi, jaz se njega spomniti!«
»Jes, jes« ji kimam.
»Jaz se njega spomniti za dolgo nazaj, vas tudi! Vi imeti velik tatu na hrbtu! Pokazati še enkrat!«
Brez besed slečem plašč in se s hrbtom obrnem proti njej.
Takrat prebledi, se obrne na peti in hitro steče.
Na mojem hrbtu namreč ni nobenega tatuja.

…

Ne jezi me, da je vse svoje bivše vlačil v isti masažni salon, jezi me, da je za njih trošil toliko denarja.
Zase moram izbrati enega prekleto dražjega!

Oster jezik in mehko srce gresta skupaj kot vrhunska penina in plastični kozarci – ni po pravilih, je pa nepozabno. Več njenih kolumen lahko najdete tukaj: http://pizdun.org/ .