REKTORSKE VOLITVE: Kaj je štiri leta nazaj obljubljal Marušič?

Marušič je napovedal revolucijo in spremembe, uresničil bore malo.  

Prvi korak je Dragan Marušič poimenoval Redefinicija identitete in poslanstva. Po njegovem mnenju Univerza ne sme obstati na mestu. "Nujno je odstraniti ves notranji (strukturni in operativni) balast, ki ubija akademsko kreativnost, in zaradi katerega se večina njenih zdravih, navzven obrnjenih ambicij utaplja v nepotrebnih notranjih," je navedel.

Zaposlovanje mladih

V drugem koraku je poudaril, da mora biti Univerza prostor za mlade, ki so prihodnost sveta. Zato je predlagal nadgradnjo anglosaškega principa “Affirmative Action”, torej vzpostavitev prostora za zaposlovanje in opolnomočenje mladih za univerzo, ki naj združuje ljudi mehkega srca.

Povezanost z gospodarstvom in okoljem

V tretjem koraku je obljubljal tesnejšo povezanost z gospodarstvom in okoljem na sploh. Vzpostaviti bi se morala skupna raziskovalno-razvojna platforma dvosmernega pretoka idej med znanstveniki in gospodarstvom. Univerza pa bi se morala povezati z osnovnimi in srednjimi šolami. Izpostavil je tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo in ob tem projekta Oživljanje starega mestnega jedra in Eurobasket 2013.

Marušič in Strašek pred še vedno nedokončanim kampusom v Livadah. Fotografirano štiri leta nazaj.

Avtonomne članice univerze

Univerza bi morala biti, tako Marušič v četrtem koraku, uravnotežena celota avtonomnih članic. V ta namen je takrat predlagal naj se sprožita dva procesa, integracija in decentralizacija. Tako bi dobili "strokovno samostojne, a harmonično spete članice znotraj univerze za ljudi notranje ubranosti."

Do znanstvenega prestiža se ne pride z zavistnostjo

Univerza bi morala po Marušičevem mnenju priti tudi do znanstvenega prestiža. Pri tem je izpostavil, da se tega ne doseže z zavistnostjo, pač pa z jasno izraženo in odprtisodelovanjem prepleteno zdravo tekmovalnostjo. Internacionalizacijo raziskovanja in izobraževanja bi dosegli s pošiljanjem mladih v tujino, vključevanjem strokovnjakov iz drugih univerz, posebno pozornost pa bi morali nameniti slovenski znanstveni diaspori.

S šestim korakom je nameraval na primorsko univerzo privabiti kar največ najperspektivnejših študentov iz Slovenije, še posebej pa izven njenih meja. Pri tem je izpostavil iskanje rešitev in odgovorov brez samoomejevanja, saj bi tako ustvarili prodorno univerzo z ljudmi neomejene ekspanzivnosti.

Reševanje prostorske infrastrukture?

V zadnjem koraku se je Marušič lotil prostorske infrastrukture, ki bi jo namesto z načrtovanimi kampusi reševal z mestnim jedrom Kopra. Pri tem je predlagal kare Verdijeva-Garibaldijeva ulica in Kidričeva ulica-Brolo, kar največ stavb ob njih pa naj bi se po njegovem mnenju namenilo Univerzi.