Naslovnica/Slovenija/Rektorji v Kopru za internacionalizacijo visokega šolstva
Slovenija2 min branja

Rektorji v Kopru za internacionalizacijo visokega šolstva

Rektorska konferenca se zavzema za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva in podpira nastajajočo strategijo internacionalizacije, ki jo pripravlja Cmepius. A hkrati opozarja, da dokumentu manjkata ambicioznost in temeljni cilj, predvsem pa, koliko misli država vložiti v to, da bo visokošolski prostor postal bolj internacionaliziran.

Rektorji v Kopru za internacionalizacijo visokega šolstva
FOTOGRAFIJA

Kot je na novinarski konferenci po seji rektorske konference dejal predsednik konference in rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik, so danes rektorji štirih univerz na seji v Kopru najprej razpravljali o strategiji internacionalizacije, ki jo pripravlja Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius).

Ugotovili so, da je dobro, da se takšna strategija sploh pripravlja, a opozorili, da ostaja kritično tudi vprašanje jezika. Ker je nastajajoči dokument v zgodnji fazi, rektorji pozivajo ministrstva, naj se jasno opredelijo do internacionalizacije visokega šolstva.

Uredili bi Nacionalno agencijo za kakovost visokega izobraževanja

Rektorska konferenca je razpravljala tudi o ureditvi Nacionalne agencije za kakovost visokega izobraževanja (Nakvis). Pri tem je soglasna, da potrebujemo posebno zakonodajo, ki bo uredila to področje zato, da bo lahko agencija kot neodvisna ustanova v prihodnje dobro delovala in za svoje delovanje ustrezno financirana. Prav tako bi se z zakonom uredila v vsebinskem pogledu vrsta vprašanj, kot je prehod iz programske na institucionalno akreditacijo in drugo, je dejal Svetlik.

Rektorji univerz - ljubljanske, mariborske, primorske in novogoriške - so na današnji seji govorili tudi o morebitnih spremembah financiranja univerz v prihodnjem obdobju. Pri tem je Marušič izpostavil, da je visokošolsko izobraževanje oziroma univerzitetno izobraževanje lahko prednostna izvozna niša Slovenije, če bo država postavila finančne pogoje za izobraževanje tujih študentov. To zahteva določene spremembe pri jeziku in tudi pri akreditaciji naših študijskih programov, ki bi morali po njegovem mnenju iti v prid "odprtju v svet".

Vir: Uredništvo/STA

Komentarji 0

Spoštujte hišna pravila

Bodi prvi, ki bo komentiral.