Recenzija: Vesoljski pirat kapitan Harlok

ZGODBA

Kapitan Harlok je nesmrtni pirat, cinik in junak v vesolju. Je še edini preostali upornik zoper vesoljsko organizacijo Gaia, ki ščiti Zemljo pred kakršnokoli vselitvijo. Namreč, tisočletja nazaj se je človeštvo razselilo po vesolju, iskalo nove svetove, ustvarjalo kolonije, vse dokler se ni število ljudi povzdignilo na več kot 500 milijard poseljenih po vesolju. Kasneje se pojavi želja po vračanju, vendar Zemlja ne bi zmogla sprejeti tolikšne populacije in sledila je vojna za povratek. Takrat vstopi Gaia, ustavi vojno, vzpostavi red in mir ter določi Zemljo kot sveti kraj, na katerega ne sme nihče. Premeteni gusar pa pozna pravo skrivnost Gaie in bo storil vse, da izpelje svoj veliki načrt, ki naj bi pomagal človeštvu vrniti se na Zemljo, vendar bo to tudi njegova zadnja odločilna bitka.

Japonska animacijska tehnologija prednjači

Vesoljskega pirata so ustvarjali kar pet let. In vsi, ki smo si že ogledali film v kinodvoranah, smo bili priča izjemnemu dosežku v anime produkcijski industriji, saj se je z vidika estetike in tehnologije splačalo počakati. Vsak detajl je izdelan do potankosti. Ko smo mislili, da je bil vrhunec tovrstne tehnologije dosežen z Avatarjem in dovršen pri Gravitaciji, nismo vedeli, da bo Harlok ponudil še več. Fotografija v filmu je fenomalna in vse barve ter dinamika se spajajo v za oči magično harmonijo. So dejansko trenutki v filmu, ko je težko ločiti animacijo od realnosti.

Številne kritike

Dvourni vesoljski pustolovski spektakel je bil takoj tarča precej negativnih kritik, ki so ciljale predvsem na manko v zgodbi in likih, deloma tudi na nezvestobi originali oziroma risani seriji iz konca sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Do določene mere bi se pridružil slabši oceni, kar se tiče pripovedi, saj v filmu se prehitro zazna, da prednjači animacijska tehnika pred vsem drugim. Dovolil bi si trditi, da so izrabili karto samoumevnosti pri poznavanju pirata. Hkrati pa na določenih točkah predrugačili, da se skorajda izmakne pravemu bistvu originalne zgodbe. Pretirana lahkotnosti pri pisanju scenarija in oblikovanju likov se začuti, takoj ob pojavu Harloka, ki je dejansko edini, na katerega so se opirali. Preostali liki delujejo klišejsko in nezanimivo. Sploh vnos Yame kot Harlokovega alterega je precej hollywoodsko in popolnoma nepotrebno. Ljudje hočemo Harloka, kar pa tudi navsezadnje dobimo.

Vseeno pa …

Ne bi si upal trditi, da je to film leta 2013 ali pa da je animirani film leta 2013, vendar je pa film, ki se ga splača pogledati, predvsem za uživanje ob dosežkih animirane tehnologije. Za oboževalce pa predvsem za vračanje prelepih spominov z otroštva ob gledanju tako junaškega pirata.

Vesoljski pirat kapitan Harlok oziroma poanta v filmu je ena izmed redkih uprizoritev Nietzschejanske filozofije v filmski sferi, hkrati pa indirektna navezava na teorijo socialnega uporništva, vendar vse zavito v cinični pesimizem. Za oblikovanje in razpravljanje o slednjih idejah morda drugič, morda ob pijači, morda po ponovnem ogledu filma. Bolj važno je, da si oboževalci Halroka in filmski ljubitelji filma pogledate in takoj zatem začnete premlevati zgodbo in njeno sporočilnost ter ugotovite, kaj dejansko Harlok skriva.

Več recenzij najdete s klikom na to povezavo: Filmofilofilmu