RAZVOJ SLOVENSKE OBALE: Razvoj pristanišča ali prestižnega turizma?

Z odločitvijo, da postane obala med Koprom in Izolo rekreacijska, kolesarska, sprehajalna in kopališka cona, je bila sprejeta – hote ali ne – strateška in dolgoročna odločitev, meni Slokar. Slovenska obala lahko postane ena najsodobnejših in mondenih evropskih rivier ali eno najsodobnejših pristanišč Sredozemlja. Turistična in pristaniška dejavnost se izključujeta, zato oboje ni mogoče.

Širitev Luke Koper severno in južno onemogočata mesti Ankaran in Koper, vzhodno rezervat Zatok. Podaljševanju pomolov v morje Ankarančani nasprotujejo. Sipki in razsuti tovor ob vetru praši mesto. Da luške storitve v vseh pogledih zadovoljujejo kakovostne standarde in zahteve, dokazuje Kitajska, ki je izkazala interes za koprsko pristanišče, in del Evrope. A razvoju in bistvenemu povečanju obsega storitev sedanje zmogljivosti ne morejo zadostiti.

Kot meni Slokar, je potreben strateški razmislek, ali se tudi del obale med Koprom in Izolo nameni razvoju pristanišča. Potem so vsa druga vprašanja in dileme o drugem tiru lažje rešljivi.

Če pade odločitev, da se slovenska Obala spremeni v luksuzno riviero, potem bo potrebno iz Luke Koper narediti butično pristanišče, namenjeno avtomobilom, zabojnikom in drugim butičnim tovorom ter intenzivnejšemu razvoju potniških turističnih križarjenj. Promet s sipkimi tovori bi bilo potrebno ukiniti.

Verjetno bi se izkazalo, da je v drugem primeru drugi tir nepotreben, saj obstoječi tir zadovoljuje potrebe pristanišča. Dobimo pa edinstveno priložnost za razvoj najbolj sodobne in najbolj mondene riviere.