Raziskava: učenci ne marajo šole

V zadnjih letih veliko govorimo o mednarodnih primerjavah o znanju naših šolarjev, Musek Lešnika pa so bolj zanimali psihosocialni vidiki šolanja, torej odnos učencev do šole, razumevanje z vrstniki, odnosi z učitelji in podobno. "Tisto, kar se mi zdi najbolj zaskrbljujoče, je, da večina teh primerjav kaže, da naši otroci pravzaprav ne marajo šole oziroma da je delež tistih, ki v šolo hodijo z veseljem, precej nižji kot v državah, s katerimi se želimo primerjati," je poudaril vodja raziskav Musek Lešnik.

Primerjava podatkov kaže, da slovenski učenci doživljajo svoje učitelje kot odtujene, pa tudi razredno klimo v razredih zaznavajo kot manj ugodno, kar je v nasprotju z oceno v drugih državah. To nas lahko po njegovih besedah skrbi. "Ko pa govorimo o obremenjenosti, pa so učenci v Sloveniji v špici med evropskimi državami. Po drugi strani imam občutek, da šola ni toliko težka," je dejal Lešnik, ki je zato izrazil bojazen, da "jim je šola preprosto odveč".

Enega od razlogov za to Lešnik vidi v prenovi osnovnega šolstva, pri kateri smo ogromno pozornosti posvetili znanju in pretirano zanemarili vzgojni in psihosocialni vidik. Občutek ima, da naše šolarje "pretirano vkalupljamo in usmerjamo, namesto da bi jih učili negovati ustvarjalnost in kreativnost.

V okviru treh raziskav je Musek Lešnik, ki je med drugim tudi predavatelj na več slovenskih fakultetah, sicer raziskoval tudi vpliv delovnih zvezkov na znanje osnovnošolcev in prišel do osupljivega rezultata. Večja količina delovnih zvezkov je namreč povezana s slabšimi rezultati znanja, kar po njegovem kliče po temeljitejši in globlji analizi.

Razmerje učenci: učitelj se izboljšuje

Mednarodna primerjava nekaterih normativov in kazalnikov kakovosti v osnovnih šolah kaže, da se razmerje na splošno izboljšuje, saj je vedno manj učencev na učitelja. "Smo država z največjim številom učencev v razredu. Če bi povečali razred za dva učenca, bi bili država z najbolj neugodnim razmerjem učitelj/učenec v Evropi, smo pa izrazito nadstandardni pri delovnih obremenitvah učitelja," je izpostavil Musek Lešnik.

Zato je prepričan, da pri normativih in standardih ni več manevrskega prostora. Kakršni koli ukrepi pa naj bodo, kot pravi, skrbno pretehtani. Prav tako je prepričan, da slovenska šola v tem trenutku ni v tako dobri kondiciji, da bi lahko prestala bistvene posege brez tveganja za zdrs kakovosti.