PUSIĆEVA: Prisluškovanje ni problem, kršenje sporazuma je

Pusićeva je dejala, da je tudi v pismu arbitražnem sodišču omenila, da je bilo nenavadno, ker so imenovali predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama za svojega člana, saj je v skladu z arbitražnim sporazumom ravno predsednik sodišča v Haagu tisti, ki imenuje sodnika, če se dve strani ne morejo dogovoriti. Medtem pa je tudi Abraham odstopil.

Problem je v dokumentaciji

"Druga stran je pokazala, da ni prepričana, kako lahko doseže tisto, kar si želi, ne da bi kršila sporazum", je izpostavila vodja hrvaške diplomacije. Na vprašanje, katere dokumente je Slovenija naknadno dodala, je Pusićeva odgovorila, da ni možno odgovoriti ter da je to bistvo celotnega predmeta. Ko bi to vedeli, bi lahko na nek način predmet očistili in nadaljevali postopek, čeprav so že pustili sledi in vpliv na sodnike.

"To je uničilo celoten predmet. Ni problem samo v sodnikih, temveč v predmetu, dokumentaciji, na temelju katere bodo odločali. Ni več možno razlikovati, kaj je kdaj postalo del predmeta," je zatrdila. Dodala je, da sledi zapleten spravni postopek in razprave, ki so povezane z Združenimi narodi, ker je generalni sekretar ZN Ban Ki Moon tudi depozitar arbitražnega sporazuma.

"V postopku pred ZN bodo sledili pogovori o tem, kaj in kako bi lahko storili. To pa lahko traja tudi leto dni", je napovedala.

Spor treba urediti na Meddržavnem sodišču

Pusićeva meni, da je po izkušnjah z arbitražnim sporazumom spor treba urediti na Meddržavnem sodišču, ne glede na to, če je bil Abraham imenovan v arbitražno sodišče. Meddržavno sodišče ima drugačni postopek in več sodnikov, sodijo na temelju mednarodnega prava. Je boljša rešitev kot Mednarodno sodišče za pravo mora v Hamburgu, ker gre za kopensko in morsko mejo, je menila.

A za reševanje spora pred Meddržavnim sodiščem je potrebno soglasje obeh držav, je še povedala in ocenila, da je bil sporazum o arbitraži leta 2009 takrat tudi edina rešitev. Razkrila je, da so bili odzivi tujih diplomatov na Hrvaškem "zelo pristojni, vključno s slovenskim veleposlanikom" Vojkom Volkom, "ki je imel nekaj pripomb, na katere mu je odgovorila".

Ni želela neposredno odgovoriti na vprašanje, ali ZDA imajo posebno stališče do hrvaško-slovenskega spora. 

Kot je poudarila, se ne boji groženj, da bi Slovenija preprečila vstop Hrvaški v schengensko območje, ker je Slovenija tudi najboljši primer, da je brez urejene zunanje meje možno vstopiti v to območje. "V našem primeru gre za notranjo mejo EU, ki se bo s schengnom tudi ukinila. Ali bodo uporabljali metode, ki niso predvidene s predpisi, ne morem povedati. Članica schengna vedno lahko dela težave tisti, ki to še ni, a na ravni formalnih pogojev se nam ni treba nič bati," je še menila.

"Ljudje in države so se različno odzvali, na koncu pa imamo mi svoje argumente, ki so jasni kot beli dan. Nikogar nismo oškodovali, nikogar nismo prevarali, ravno nasprotno, izigrali so naše zaupanje," je odgovorila. Zavrnila je tudi slovenske očitke, da je Hrvaška že izstopila iz nekega dogovora s Slovenijo tudi v primeru sporazuma Račan-Drnovšek, ker "sporazum ni bil ne podpisan, kaj šele ratificiran".