Priprave na nov nepremičninski davek

Tudi vlada Mira Cerarja se je odločila uvesti davek na nepremičnine. Sredi februarja letos je ustanovila projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin in projektno skupino za izvedbo projekta, ki sta se po navedbah ministrstva za finance doslej sestala trikrat oz. petkrat.

Dokončnih odločitev še ni, saj je delo osredotočeno na pripravo akcijskega načrta, ki bo vseboval nekaj usmeritev za prihodnje delo sveta in skupine, med drugim glede davčne osnove, predmeta obdavčitve, okvirne časovnice uvedbe, so STA povedali na ministrstvu. Akcijski načrt bo tako "prvi vpogled v predlagane rešitve in način obdavčitve", so dodali.

Kot kaže sklep o ustanovitvi projektne sveta in projektne skupine, je med njunimi nalogami projektna naloga, ki bo opredelila potrebne aktivnosti za primer, da bo davek uveden z letom 2016, in za primer, da bo uveden z letom 2017.

Davek bi zajel vse nepremičnine

Glede na vladne vsebinske usmeritve svetu bo tudi tokrat novi davek zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest ter imel široko davčno osnovo - zajel bi vse nepremičnine, "razen kadar je primerno določiti oprostitve v posebej utemeljenih in zelo ozko določenih primerih".

Drugačna kot pri razveljavljenem davku pa so pričakovanja vlade glede višine prihodkov. Želi namreč, da obseg prihodkov iz posodobljenega sistema obdavčitve nepremičnin, ki so bile že doslej vključene v obdavčitev, v skupni višini "bistveno ne odstopa od obsega prihodkov dajatev, ki jih bo novi sistem obdavčitve nadomestil".

Vlada se je tudi v socialnem sporazumu 2015-2016 zavezala, da se "v splošnem" skupna obremenitev gospodarstva, ki je doslej plačevalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in posameznikov ne bo povečala.

Med usmeritvami vlade za projektni svet je tudi, naj novi sistem upošteva usmeritve iz odločbe ustavnega sodišča v zvezi z davkom na nepremičnine in množičnim vrednotenjem nepremičnin ter naj temelji na javno dostopnih podatkih in naj bo oblikovan tako, da bo dolgoročno povzročal čim nižje administrativne stroške zavezancem in državnim organom.