Primorski raziskovalec prejel nagrado

Slovenci se lahko pohvalimo z odličnim dosežkom mladega raziskovalca Uroša Marušiča. Minulo soboto je namreč potekal zadnji krog tekmovanja mladih raziskovalcev (Young Investigators Award) za najboljši znanstveni prispevek na mednarodnem Kongresu športne znanosti v Barceloni (ECSS), kjer si je prav doktorski študent Aplikativne kineziologije z Univerze na Primorskem s predstavitvijo študije "Kognitivnega treninga in vpliva simulirane breztežnosti na človeški organizem" prislužil to prestižno nagrado v konkurenci skupno preko 500 prijavljenih mladih znanstvenikov iz celega sveta.

Marušič je mladi raziskovalec na Inštitutu za kineziološke raziskave Znanstveno – raziskovalnega središča Univerze na Primorskem (UP ZRS IKARUS), ki se izobražuje pod mentorstvom prof. dr. Rada Pišota na področju kineziologije. Nagrado je prejel za svoj znanstveni prispevek, v katerem je kot vodilni avtor predstavil zanimiv eksperiment v okviru študije vpliva simulirane breztežnosti na organizem človeka.

Preučeval je vpliv vadbe možganov

Skupaj s soavtorji je v skupini raziskovalcev UP ZRS IKARUS preučeval vpliv vadbe možganov s pomočjo računalniških simulacij hoje in treninga prostorske navigacije na upad senzomotoričnih funkcij ter hitrost rehabilitacije merjencev, ki so bili za potrebe mednarodnega raziskovalnega projekta PANGeA (Physical Activity and Nutrition for Great Ageing – projekt čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija) 14 dni nepretrgoma 24 ur v ležečem položaju (Bed-rest).

Študija, ki jo vodi odgovorni vodja projekta prof. dr. Pišot in je potekala v Ortopedski bolnišnici Valdoltra v sodelovanju številnih domačih in tujih znanstvenikov, je med drugim želela preučiti tudi posledice ležanja, ki lahko nastopijo pri starejših občanih zaradi poškodbe ali daljše bolezni in posledično dlje časa ležijo v bolnišnicah.

Ugotovitve prispevka Marušiča in soavtorjev nakazujejo, da so lahko posledice upada funkcionalne zmožnosti pri hoji po dolgotrajnem ležanju veliko manjše, če je posameznik med ležanjem miselno aktiven (kognitivni trening) in s tem ohranja določene centre, odgovorne za nadzor hoje, na višji ravni.

Rezultati študije bodo lahko posledično uporabni tudi za hitrejšo rehabilitacijo po poškodbah lokomotornega aparata, procese gibalnega učenja ali pa  namene rehabilitacije astronavtov po vrnitvi iz vesolja, kjer dlje časa živijo in delajo v breztežnostnem prostoru.