Prihodnost je v regionalnem značaju in poglobljenih zgodbah

Kriza ne prizanaša medijem. Na katerih področjih jo najbolj občutite, kako se soočate z njo in kako jo poskušate reševati?

Občutimo jo enako kot primerljivi medijski konkurenti oziroma vsi tiskani mediji. Naše težave izhajajo iz temeljnega dejstva, da je kupna moč ljudi iz dneva v dan manjša in se zato odpovedujejo stvarem, ki niso nujno potrebne za preživetje. Vsem tiskanim medijem, tudi Primorskim novicam, se zmanjšuje število prodanih izvodov. Smo med tistimi, ki se jim naklada zmanjšuje v manjši meri - slaba tolažba, pa vendarle.

Drugi problem je zmanjševanje prihodkov iz oglaševanja, tu smo tiskani mediji še posebej na udaru. Veliko oglaševalcev se tudi zaradi trga, ki ni dovolj dobro reguliran, tudi 100-odstotno seli na elektronske medije. Ti jim ponujajo ugodnejše pogoje v primeru, če oglašujejo samo pri njih. Poskušamo se dogovarjati, kako bi preprečili to anomalijo.

Z enakim obsegom zaposlenih oziroma enakim obsegom stroškov je seveda težko poslovati, ne da bi pri tem ustvarjali izgube. Po dokaj ugodnem poslovanju v prvih štirih mesecih letošnjega leta, ko smo imeli glede na nadaljevanje presenetljivo dobre rezultate, se nam je maja in junija ob konstantnem zniževanju prodanih izvodov zgodil drastičen dodaten padec oglaševalskih prihodkov. Zato smo bili po polletnih rezultatih prisiljeni stroške zmanjšati in sprejeti nekaj varčevalnih ukrepov za letošnje leto.

Zaposlenim smo od junija dalje za šest mesecev znižali plače, v enaki meri smo znižali tudi stroške avtorskih honorarjev. Na vseh koncih poskušamo zmanjšati porabo, ne da bi to obenem kot bumerang vplivalo na naš proizvod. Upamo, da bomo do konca leta prebrodili težave in bomo še vedno na trgu. V primerjavi z drugimi tiskanimi mediji imamo vendarle dve prednosti: smo regionalni dnevnik in imamo oporo v aktivnem večinskem lastniku.

Napovedujete ob nadaljevanju takega trenda za letošnje leto negativen rezultat?

Ne, računamo, da bomo z ukrepi, ki smo jih izvedli, zvozili nekje na ničli.

Boste ob nadaljevanju takega trenda razmišljali o zmanjševanju števila honorarnih sodelavcev ali zaposlenih?

V letošnjem letu odstotkovno v enaki meri teče zmanjševanje porabe na področju redno zaposlenih in na področju honorarjev oziroma t.i. variabilnih stroškov. Ko gre za zaposlene, je to začasen ukrep. Ko gre za variabilne stroške, gre za ukrep, ki se bo lahko nadaljeval. Pri redno zaposlenih drugi ukrepi zaenkrat niso predvideni. Njihovo število bomo verjetno zmanjšali na račun odhodov v pokoj. Nekaj malega avtorskih honorarjev znižujemo, a ne posegamo le v en segment.

Moja napoved, ko sem nastopil kot direktor, je bila, da bom del tistih, ki so bili zaposleni kot zunanji sodelavci, celo poskušal zaposliti. To smo izpolnili še v večji meri, kot smo načrtovali. Po drugi strani smo zmanjšali nekaj drugih stroškov. Še vedno je moja usmeritev ta, da poskušam tiste, ki so tu vrsto let kot zunanji sodelavci, obravnavati enakopravno kot redno zaposlene.

V času, ko ste vi nekaj honorarcev zaposlili, so druge medijske hiše že zmanjševale število svojih zunanjih sodelavcev.

Ko sem vodstveno funkcijo nastopil, sem razmere v firmi poznal, a ne v taki meri, da bi vedel, da je situacija slabša od te, ki so mi jo prikazovali. Ko sem prišel, se je v nasprotju z veliko preveč optimistično zastavljenim poslovnim planom izkazalo, da je firma v bistveno večjih tekočih poslovnih težavah, kot sem pričakoval.

Glede na to, da so me na vodstveni položaj povabili večinski lastniki, sem si v tistem trenutku lahko privoščil realizacijo svoje napovedi o zaposlitvi zunanjih sodelavcev. Strošek ni bil bistveno večji kot pred tem. Šlo je za potezo, ki je predvsem moralno pomenila veliko ljudem, ki so bili toliko let sodelavci Primorskih novic.

Če bi pred prihodom vedel, da se bodo stvari v nadaljevanju leta razvijale v tako smer, kot so se... Izpad prihodkov iz oglaševanja je v prvih treh mesecih glede na leto prej presegel 30 odstotkov, bistveno več kot pri ostalih tiskanih medijih v Sloveniji. Na letni ravni smo zadevo pripeljali pod 20 odstotkov, a nam na koncu leta ni uspelo preprečiti negativnega rezultata, tudi zaradi izrednih stroškov, odpravnin in odškodnin, ki so nanj v največji meri vplivale. Kmalu po prihodu sem naletel na situacijo, ko smo imeli zaradi tožbe blokiran račun, kar je v marsičem zmanjšalo manevrski prostor pri pogajanjih za razrešitev problemov iz preteklosti in v precejšnji meri vplivalo na poslovni rezultat v lanskem letu.

Je zmanjševanje stroškov v medijih na račun novinarjev res posledica krize ali gre bolj sklicevanje na krizo?

Ne, ukrepi so posledica krize. Prihodki Primorskih novic iz oglaševanja so bili v preteklih letih izjemni. Temu primerno se je firma razvijala, tudi v smislu števila zaposlenih. Tega izpada ob tem, da ni pogojev za izvajanje kakršnih koli drastičnih ukrepov, ni možno nadomestiti. Poleg tega kriza ni le gospodarska, je tudi strukturna. Gre za težave, ki jih imamo tiskani mediji zaradi konkurence spletnih.

Mladi, ki so prej iz "alternativnih" slej ko prej prišli na tiskane medije, danes ostajajo na spletnih portalih. Zaradi splošne gospodarske krize je v tem trenutku težko izvajati dolgoročne vsebinske ukrepe. Težko se posvečamo prihodnosti, prebroditi moramo sedanjost.

Kljub vsemu mislim, da Primorske novice kot regionalni medij imajo perspektivo. Ustvarjajo novice, ki jih kljub obstoju regionalnih spletnih medijev nihče drug ne more ponuditi v taki meri, tako poglobljeno in profesionalno. Obenem gremo v ustvarjanje bolj poglobljenih novinarskih zgodb. V kakšni meri bo prihodnost v tiskanem mediju, ki sicer ostaja osnovni produkt, v kakšni pa na spletu, bo pokazal čas.

Imate morda v načrtih posodobiti spletno stran, tako da bi lažje konkurirali spletnim portalom?

Vse to imamo v načrtu, težava je, ker si v tem trenutku ne moremo privoščiti povečanja ekipe, ki se ukvarja s spletno stranjo. Ne moremo si privoščiti vlaganja v ta produkt v taki meri, da bi povečali njegovo konkurenčnost. Naša osnovna preokupacija v tem trenutku je, da naš časnik zadržimo na sedanji kakovostni ravni in takrat, ko bo to možno, naredimo preskok naprej. Da imamo torej bolj poglobljene novinarske članke, da ustvarjamo zgodbe in se ne le odzivamo na dogajanje v okolju. Zlasti v tiskanih medijih mislim, da je perspektiva v poglobljenih zgodbah.

Ko ste nastopili direktorsko funkcijo, je bila ena od vaših usmeritev "bolj kakovosten časnik". Na katerih področjih so Primorske novice zdaj boljše?

Boljša je odzivnost na aktualnosti v primorskem in širšem nacionalnem prostoru, povezano z interesom primorske regije. Na področju ustvarjanja poglobljenih zgodb morda nismo realizirali tega, kar sem pričakoval. Z drugačno organiziranostjo uredništva smo si tudi ustvarili manevrski prostor, ki nam omogoča, da smo nekako bolj aktualni, bolj zanimivi.

Uredniška politika je v veliki meri odvisna tudi od želja bralcev. Ali bralce danes poglobljene zgodbe, ki niso nujno vezane na aktualnost, sploh zanimajo?

Bralci zagotavljajo, da bi jih take zgodbe pritegnile, to se kaže tudi v anketah. Veliko je očitkov prebivalcev Primorske, da so bile Primorske novice zanimive, ko so izhajale dvakrat ali trikrat tedensko. Članki so bili tedaj lahko bolj poglobljeni, lahko so prispevali kaj o ozadju dogodkov. Novice so bile mimo, kar se aktualnosti tiče, pa vendar niso izgubile vrednosti za bralca.

Marsikdo meni, da bi se morali vrniti na periodiko izhajanja iz tistih časov. Moje mnenje je, da če Primorske novice ne bi naredile tega koraka, bi imele zdaj še večje težave. Vendar se da v večji meri vrniti k tedanjemu načinu dela, da nismo vezani na to, da moramo objaviti vse, kar je senzacionalno in pritegne samo po sebi.

Mislim, da s poglobljenimi regionalnimi novicami lahko bralstvo zadržimo v sedanjem obsegu ali pa ga v boljših časih celo povečamo. Tradicija v primorskem prostoru vendarle nekaj pomeni. Mlajši bralci zaenkrat po časopisih še ne posegajo v taki meri kot generacije pred njimi, a mislim, da se to lahko še vrne. Spletni portal, ki prinese hitro vestičko, lahko spletnega bralca spodbudi, da poglobljeno varianto oz. članek z dodano vrednostjo poišče v časopisu in ga tudi prebere. Neka kombinacija med obema lahko v tem smislu prinese prihodnost Primorskim novicam.

Prej ste omenili podporo večinskega lastnika Splošne plovbe. Se zaradi izstopa države iz lastništva Splošne plovbe bojite, da bi se vaš večinski lastnik odločil delež prodati?

Kaj se bo zgodilo v prihodnosti, ne more nihče vedeti. Zaenkrat lahko zatrdim, da te bojazni ni. V tem letu zagotovo ne, v prihodnjem prav tako. Ne verjamem, da bi se v kratkem lahko karkoli spremenilo. To so tudi zagotovila s strani našega večinskega lastnika.

Danes z lahkoto dostopamo do novic. Te so čedalje bolj senzacionalne in čedalje bližje meji etičnega, ljudje pa smo, kljub razmeram, ki bi morda terjale drugačno držo navkljub, čedalje bolj apatični. Zakaj?

Obnašanje medijev v nasprotju s profesionalnimi merili ni dopustno. Žal si to kršenje dovolita politika in oblast. Neetičnost tistih, ki vodijo naše vsakdanje življenje, oblasti, politikov, državnega zbora, je razlog za apatijo. Seveda pa je medij a priori zavezan k opravljanju svoje funkcije obveščanja, ki v nobenem primeru ne dovoljuje kršenja pravil in vrednot, še posebej, ko gre za najbolj občutljive skupine družbe.

Bi nas moralo skrbeti, da se tudi "resni" mediji spogledujejo z rumenim tiskom?

Da, absolutno. S tem, da Primorske novice, kar se tega tiče, mislim, da ne gredo v tej smeri. Poročati moramo o vseh zadevah, ki se dogajajo, dobrih in slabih. Dobrih ne postavljamo na stranski tir. Ko pa v našem okolju prevladujejo slabi zgledi, se to odraža tudi v vsebini časopisa. Žal je na drugi strani veliko nemorale, neetičnosti in pomanjkanja vrednot in to sliko odraža tudi naš časopis.