Prazna vertikalna erekcija Kopra je najslabše stanje
Kakšne možnosti in priložnosti daje izpraznjen in sanacije potreben Tomosov blok Kopru, njegovim prebivalcem in obiskovalcem, so se študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem vprašali v okviru projekta Babilonski vrtovi. Nastalo je nekaj zanimivih idej, vsem je skupno, da nebotičnik na Nazorjevem trgu ostane, večina pa bi vanj umestila vsebine za mladino. Tako osebna kot strokovna mnenja je bilo slišati tudi na okrogli mizi, ki so jo študentje pripravili v prostorih Armerije v Kopru.


Nekoč so v bloku že plapolale plenice, bi ga lahko v prihodnje namenili študentskim družinam?
Tomosov blok, zgrajen leta 1958, nekdaj namenjen delavcem, ki so v Koper prihajali na delo v Tomosovo tovarno, trenutno naseljuje še ena družina, ki se bo v kratkem izselila, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper, ki z nebotičnikom upravlja, pa bo blok jeseni ponovno poskušal prodati na javni dražbi. Kot je pojasnil Igor Franca s Stanovanjskega sklada, je stavba po zadnji cenitvi ocenjena na 2.400.000 evrov.

"Votla vertikalna erekcija Kopra je prazna, to pa je najslabše stanje za neko hišo," je bil jasen arhitekt Matej Mljač, ki ne vidi razloga, zakaj bi se spraševali, zakaj blok tam je, ga je pa treba obravnavati kot del skupine treh vertikal, s sosednjim blokom in koprsko stolnico ter z luškimi žerjavi. "Po mojem mnenju bi bilo najboljše, da bi tam uredili študentski dom," je pojasnil novinar Franko Hmeljak, ob tem je poudaril, da bi bil blok lahko enegetsko samozadosten.
Da je ta nebotičnik hkrati kraj spomina in kraj pozabe, je povedala Neža Čebron Lipovec, ki se ukvarja z umetnostno zgodovino arhitekture. Spomnila je, da je stavba po ukinitvi Svobodnega tržaškega ozemlja leta 1954 simbolizirala prevlado Slovencev v tem mestu. Kraj pozabe pa zato, ker so tam porušili dva pomembna objekta beneške zgodovine Kopra.

Sogovorniki so se strinjali, naj nebotičnik na Nazorjevem trgu ostane.
Arhitektka Jasna Kralj Pavlovec je poudarila, da skeletna gradnja bloka omogoča spreminjanje programa in vsebine stavbe. "Če objekti obstajajo, je prav, da jim ponudimo življenje naprej," je zavrnila možnost rušitve stavbe, s čimer so se strinjali tudi ostali sogovorniki. "Če porušimo ta blok, ostane sosednji, kar bo še vedno ena dominanta z morske strani," je spomnila arhitektka Valnea Družeta.
Zidove še uspemo obnoviti, vsebine pa ne, je opomnila kulturna delavka Irena Urbič, ki se spominja časov, ko so v Tomosovem bloku plapolale plenice. Po njenem mnenju je pri premisleku o prihodnosti nebotičnika treba zajeti celovitost zgodovine časa, včeraj, danes in jutri.
Vir: Eva Branc



Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.