PRAVICA DO JAVNEGA SOJENJA: Mnenje odvetnika, politika in profesorja prava. Večina (še) molči

Andraž Teršek

Da je nujno potrebno začeti spreminjati sodno politiko in kulturo – tako miselnost kot filozofijo in etiko – se strinjajo udeleženci letošnjih Dnevov slovenskih pravnikov. Med njimi je Andraž Teršek, ki se uvršča med deset najvplivnejših pravnikov v državi, sicer izredni profesor na Univerzi na Primorskem. Kot pravi Teršek, morajo nosilci sodniške funkcije začeti sprejemati osebno odgovornost za kakovostno sojenje in sodne odločitve. Spremeniti se morajo postopki izbire sodnikov, njihovo ocenjevanje in odločanje o napredovanjih. "Sedanja politika, praksa in etika so v tem oziru nevzdržne," je prepričan Teršek.

Teršek: povečati nadzor javnosti in odgovornost sodnikov

A je Teršek pri tem, da bi sodne dvorane odprli javnosti do te mere, da bi sojenja predvajali po televiziji, kritičen. "To se mi zdi primerno le v posameznih primerih, nikakor pa ne za vse obravnave pred sodišči. Treba je razlikovati med video beleženjem sodnih obravnav v funkciji nadzora javnosti nad delom sodišč, transparentnostjo in odgovornostjo na eni strani, ter zvedavostjo, spektaklom in tv-zabavljaštvom na drugi strani," razlaga Teršek in dodaja:

"Zelo pomembno je, da se prekine s prakso, da novinarji oziroma snemalci silijo s kamerami v obraze obtožencev, ko ti tega ne želijo. To je ustavno nedopustno, a sodniki tega očitno ne vedo in ne razumejo."

Kot poudarja Teršek, je potrebno povečati nadzor javnosti nad sojenjem in osebno odgovornost sodnikov. Bilo pa bi nedopustno, če bi se katerakoli sprememba uvedla s prikritim ciljem, da se televizijskim gledalcem omogoči nova oblika spektakularnosti sodstva, nastopaštva, zabavljaštva, estradništva in podobnega.

Zmago Jelinčič

Politiku Zmagu Jelinčiču, ki se je v preteklosti večkrat moral zagovarjati pred roko pravice, se zdi povsem logično, da sodna veja oblasti ni naklonjena snemanjem glavnih obravnav. "Na ta način se pred javnostjo razgalijo vse nedoslednosti, neumnosti, nespoštovanja in prilagajanja zakonov, nepoznavanja zakonskih določil in podobnega, kar so sodniki in tožilci do sedaj lahko skrili za zaveso, meni Jelinčič. Javnost bo lahko takoj spregledala vsa mogoča politična ozadja procesov, ki so zelo pogosto botrovala napačni sodbam," je še prepričan Jelinčič.

Jelinčič: največje bedastoče bi mediji večkrat predvajali

Po njegovem bi se mladi študentje prava marsikaj naučili iz neposrednih televizijskih prenosov sojenj, ki bi pometla z množico pristranskih in goljufivih sodnih delavcev, saj bi mediji največje bedastoče, kršitve in zlorabe pravnega reda ponavljali oziroma predvajali večkrat.

Stojan Zdolšek

V Odvetniški družbi Zdolšek menijo, da je snemanje glavnih obravnav oziroma njihov neposredni prenos po televiziji realizacija načela javnosti. "Nobenih ovir ne vidim, da se javno prenašanje obravnav ne bi smelo izvajati. Načelo javnosti je zelo pomembno v sodnih postopkih, ki se včasih tudi hote ali nehote zanemarja," pojasnjuje odvetnik Stojan Zdolšek. Kot je prepričan, bi neposredni prenosi sojenj pozitivno vplivali tako na sodno prakso kot na kvaliteto dela vseh udeležencev v sodnih postopkih.

Nov sodni red - občutna sprememba za sodnike

Nov sodni red, ki je začel veljati z novim letom, dovoljuje slikovno snemanje pred začetkom glavne obravnave in ob razglasitvi sodbe. Do sedaj se sodnikov in članov senata ni smelo posneti oziroma fotografirati. Slikovno je bilo dovoljeno snemati obtožene, tožilstvo in zagovornike. Po novem pa se lahko fotografira in snema tudi sodnike in senat brez, da bi jih pred tem morali vprašati za dovoljenje. Po novem je dovoljeno snemati celo celotno glavno obravnavo od začetka do konca, če pred tem predsednik sodišča za to izda dovoljenje.

Za sodnike je to zagotovo velika sprememba, saj so postali izpostavljeni javnosti z imenom in obrazom, pa tudi njihovo delo se je znašlo pod preciznim drobnogledom. A kaže, da ne delijo vsi odvetniki mnenja, kakršnega je izrazil odvetnik Zdolšek. Na naše novinarsko vprašanje, v katerem smo spraševali za mnenje o novem sodnem redu oziroma snemanju in neposrednem televizijskem prenosu sojenj, je marsikje ostala tišina.

V političnih strankah brez komentarjev

Vprašanje smo postavili razvpitemu odvetniku Miru Senici, odvetniku Janezu Koščaku, ki v procesih pred kazenskim sodiščem med drugim brani nekdanjega prvega moža Primorja Dušana Črnigoja. Za mnenje smo vprašali obalnega odvetnika Francija Matoza, odvetnika in predsednika Košarkarske zveze Slovenije Mateja Erjavca, ženo pravosodnega ministra in odvetnico Nino Zidar Klemenčič, pa nekdanjega tožilca in dobrega poznavalca slovenskega pravosodja ter odvetnika Boštjana Penka. Za njim odvetnika, ki sta zastopala obtožene v kar nekaj močno odmevnih kazenskih procesih, Gorazda Fišerja in Milana Krstića.

Brez komentarjev so na naše novinarsko vprašanje ostali tudi v koalicijski politični stranki SMC in opozicijski SDS. Na novinarsko vprašanje niso odgovorili niti v strankah Desus, SD in ZL.