Pozivi k čimprejšnji ustavni zaščiti pravice do pitne vode

Predlog za spremembo 70. člena ustave je vložila skupina poslancev nekdanje vladne koalicije (PS, SD, DL in DeSUS) s prvopodpisanim Branetom Golubovićem, ki je danes nepovezani poslanec, pred prihodnjimi predčasnimi volitvami pa kandidira na listi Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB).

S predlogom želi skupina poslancev vodo in dostop do vode določiti kot ustavno pravico ter preprečiti, da bi se vodni viri privatizirali.

Golubović je danes v sicer precej prazni dvorani v DZ uvodoma poudaril, da je dvorana na javnih predstavitvah mnenj velikokrat polna ob temah iz preteklosti. Po njegovem mnenju bi morala biti polna tudi, ko je govora o prihodnosti. Pravica do pitne vode je namreč pomembna tema, je dodal in izrazil pričakovanje, da bo DZ v naslednjem sklicu omenjeno pravico v ustavo zapisal februarja oz. marca prihodnje leto.

Minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan je najprej spregovoril o nafti, ki so jo "bogati posamezniki človeštvu že ukradli", čeprav je naravno bogastvo. "Zdaj si ti isti globalisti želijo prisvojiti še svetovno vodo," je povedal in kot bistveno razliko izpostavil dejstvo, da brez nafte človek lahko živi, brez vode pa ne. Zato je izrazil podporo pobudi poslancev za spremembo ustave na tem področju.

Predstavnik državnega sveta Stevo Ščavničar je opozoril, da je nafta državam s tem virom v večini primerov prinesla vojno in nemire, dobičke pa bogatim posameznikom. Isto se po njegovem mnenju lahko zgodi tudi z vodo, zato jo je treba čim prej zaščititi.

Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude je poudaril, da v ustavi obstaja podlaga za tiste, ki se zavzemajo, da bi oskrbo z vodo dali na trg. "Mislim, da bi se DZ v prihodnjem sklicu lahko plebiscitarno opredelil za takšno spremembo ustave. Ne predstavljam si junaka, ki bi zagovarjal konkurenco in tržni sistem na tem področju," je pristavil.

Majda Marolt iz Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije je izrazila upanje, da bo pravica do pitne vode čim prej zapisana v ustavi. Po njenih besedah namreč tako na to kot tudi na druga področja, denimo komunalno ureditev, prihajajo tujci, čemur se je treba izogniti.

Tudi predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič je izrazil nasprotovanje privatizaciji vode in poudaril, da je treba določiti politiko na tem področju. Po mnenju raziskovalca na Inštitutu za vode RS Darka Dreva je prav, da se v ustavo zapiše, da je voda naravna dobrina.

"Politiki prihajajo in odhajajo, voda pa ostaja in ostajajo ljudje," pa je dejal neodvisni raziskovalec Anton Komat in opozoril, da gre za tipični naravni monopol, ki mora biti pod javnim nadzorom in ne predmet privatizacije.