Poslanci znova o datumu arhivskega referenduma

SDS vztraja pri hkratni izvedbi arhivskega referenduma in evropskih volitev; koalicija ji očita zlorabo referenduma

Odločitev predsednika DZ Janka Vebra, da bo izredna seja DZ v četrtek, je naletela na oster odziv SDS. Največja opozicijska stranka je namreč predlagala, da bi bila seja dva dni prej. Po besedah poslanke SDS Eve Irgl bi s tem omogočili izvedbo referenduma na dan evropskih volitev, ki bodo 25. maja.

Irglova meni, da je Veber ob podpori koalicije zlorabil postopek, saj iz odločbe ustavnega sodišča izhaja, da mora DZ z izbiro datuma referenduma omogočiti čim večjo udeležbo volivcev. Veber pa odgovarja, da 25. maj, ki ga zagovarja SDS, zagotovo ni edini primeren datum, saj je referendum treba izpeljati najkasneje v letu dni.

V SDS so se na Vebrov sklic izredne seje DZ odzvali z napovedjo, da bodo pripravili dopolnilo na novi predlog odloka o razpisu referenduma, ki ga je po odločitvi ustavnega sodišča vložila Irglova. Dopolnilo naj bi določilo, da bo odlok začel veljati že na dan objave v uradnem listu, kar bi vendarle omogočilo izvedbo referenduma 25. maja.

Irglova priznava, da gre v tem primeru za "bolj teoretično možnost", saj dvomi, da bo koalicija podprla dopolnilo in s tem odprla vrata hkratni izvedbi referenduma in evropskih volitev. Njen dvom je upravičen, saj koalicija nasprotuje združevanju referendumskega in volilnega odločanja.

Koalicija vztrajanje SDS pri 25. maju tolmači kot zlorabo referenduma za dosego čim boljšega volilnega rezultata. Nasploh je koalicija kritična do odločbe ustavnega sodišča. Ocenjuje, da je sodišče seglo prek svojih pristojnosti in se postavilo v vlogo zakonodajalca. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han tako ustavno sodišče vidi "kot stolp v Pisi, ki ga malo vleče na desno".

Veber se je zavzel za iskanje čim širšega soglasja o datumu referenduma. Hkrati je obudil razmislek o zakonski določitvi referendumskega dne, da bi se, kot poudarja, izognili špekulacijam strank, ki si želijo referendum na dan volitev z namenom izboljšati volilni rezultat.

V zvezi z odločbo ustavnega sodišča pa predsednik DZ pravi, da sodišče na srečo ni kar samo določilo datuma referenduma o arhivski noveli, saj bi s tem poseglo v pristojnosti DZ.

Vlada z višanjem trošarin nad proračunsko vrzel

Tudi prvi dan redne aprilske seje DZ - tokrat je to torek - bo namenjen poslanskim vprašanjem. Z obravnavo zakonskih predlogov bodo poslanci začeli v sredo, najprej pa bodo vzeli pod drobnogled novelo zakona o trošarinah, ki jo je vlada sprejela 10. aprila in jo poslala v DZ po nujnem postopku.

Novela zvišuje trošarine za tobak in ukinja olajšave za biogoriva, s čimer želi vlada zapolniti del vrzeli v proračunu zaradi razveljavitve zakona o davku na nepremičnine. Trošarine za cigarete naj bi se tako s 1. majem zvišale za pet odstotkov, spremembe pa so predvidene tudi pri drobno rezanem tobaku.

Del trošarin pa je vlada zvišala z uredbo. Trošarine za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol so se tako 12. aprila zvišale za deset odstotkov, vino pa je še naprej oproščeno trošarin. Dva dni kasneje je vladna uredba prinesla tudi za dva odstotka višje trošarine za energente, med temi pa so se trošarine za dizelsko gorivo zvišale za 4,3 odstotka.

Od zvišanja trošarin si vlada obeta 90 milijonov evrov dodatnih prihodkov v proračun letno oz. do konca letošnja leta 50 do 52 milijonov evrov. Od tega naj bi ukinitev olajšave za mešanje biogoriv s fosilnimi gorivi prinesla 17 milijonov evrov, višje trošarine za energente 15 milijonov evrov, za alkohol 5,8 milijona evrov in za tobačne izdelke 14 milijonov evrov.

Iz vrst opozicije je slišati kar nekaj očitkov na račun novele. V SDS menijo, da se vlada znova zateka k praksi, ko skuša zapolniti proračunsko vrzel zgolj z višjimi davki in dajatvami. Proti noveli so se izrekli tudi v NSi. Kot opozarjajo, bo novela naložila novo breme že zdaj preobremenjenemu gospodarstvu.

Na zvišanje trošarin so se kritično odzvali tudi v zbornicah. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je vlado tako pozvala, naj takoj preneha s takšnimi potezami in umakne nove obremenitve gospodarstva. Po mnenju GZS vlada z ukrepi za krpanje proračunske vrzeli znova obremenjuje podjetja in s tem ogroža celo delovna mesta pri izvoznikih.

Opozicija in tudi del koalicije dvomi v primernost sistema vrednotnice

V sredo DZ čaka tudi tretja obravnava zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je eden od vladnih ukrepov zoper sivo ekonomijo. Zakonski predlog uvaja plačevanje socialnih prispevkov za osebno dopolnilno delo, širi izjeme od dela in zaposlovanja na črno, krepi nadzor in zvišuje globe.

Pri osebnem dopolnilnem delu predlog uvaja načelo vsako delo šteje. Za plačevanje pokojninskih in zdravstvenih prispevkov vpeljuje sistem vrednotnice, prav to pa je tudi glavni pomislek opozicije in dela koalicije.

Pod osebno dopolnilno delo bi še naprej spadala le določena dela, navedena na posebnem seznamu. Posameznik bi moral delo opraviti sam, opravljala pa bi ga lahko le fizična oseba za fizično osebo, in ne denimo za podjetje ali drugo pravno osebo. Višina prihodka iz tega naslova bi bila omejena.

Medsosedske pomoči se predlog ne dotika, dodaja pa nekaj izjem od dela na črno, npr. brezplačno pomoč na kmetijah ob sezonskih konicah. Poleg tega delo v lastni režiji širi na sorodstveno linijo do tretjega kolena. Nad delom in zaposlovanjem na črno bi v prihodnje bdela carinska uprava, globe pa predlog v povprečju zvišuje za okoli 25 odstotkov.

DZ je v drugi obravnavi zavrnil dopolnilo SDS, ki bi umaknilo eno od glavnih rešitev zakonskega predloga, to je sistem vrednotnic. Seznam osebnega dopolnilnega dela naj bi se sicer dopolnil v šestih mesecih po sprejetju zakona, med drugim z inštrukcijami.