Poslanci glede datuma referenduma ne spreminjajo stališč

V razpravi poslanci SDS in SLS vztrajajo, da bi moral referendum potekati skupaj z volitvami v Evropski parlament, saj bi na ta način privarčevali 2,2 milijona evrov, ljudem pa ne bi bilo treba na volišča dvakrat v enem mesecu. Koalicija pa nasprotno ponavlja mnenje kulturnega ministra Uroša Grilca, da gre za preveč resno temo, da bi jo lahko mešali z evropskimi volitvami, in je predlagala, naj referendum poteka samostojno, in sicer 4. maja.

V splošni razpravi, ki je sledila predstavitvi poslanskih skupin, je Jožef Jerovšek (SDS) koaliciji zato očital, da denar davkoplačevalcev razmetava z lopato. "Vsi v državi pozivajo, naj se referendum združi z evropskimi volitvami, kljub temu pa se je koalicija odločila za zapravljivost," je opozoril.

Francu Bogoviču (SLS) se zdi višina stroškov referenduma stvar interpretacije, v stranki pa predlog, da se referendum izvede skupaj z evropskimi volitvami, podpirajo, in sicer predvsem iz enostavnega razloga: "Ta je, da ne zanemarimo 2,2 milijona evrov več stroškov, ki bodo sicer nastali."

Direktor službe Državne volilne komisije Dušan Vučko je namreč na seji odbora za kulturo pojasnil, da če bo referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami, da bo stal okoli 1,3 milijona evrov, če bo potekal 4. maja, pa bo stal okoli 3,5 milijona evrov.

Prihranek bi bil, če referenduma ne bi bilo

Mirku Brulcu (SD) se razprava o tem, na kateri dan bi bil referendum cenejši, ne zdi pretirano smiselna. "Prihranek bi bil, če referenduma sploh ne bi bilo," je opozoril. Jerko Čehovin (PS) pa je dodal, da večino stroškov za referendum tako ali tako predstavljajo dnevnice volilnim odborom: "To pomeni, da ne bo šlo za stran vržen denar, ampak za denar, ki bo šel k ljudem."

Nasprotno je Robert Hrovat (SDS) ocenil, da referenduma in s tem stroškov sploh ne bi bilo, če vlada ne bi predlagala, koalicija pa sprejela zakona, ki zapira arhive. "Stroški bodo nastali zaradi vas, ker ste sprejeli tako slab zakon," je dejal.

Tematika, o kateri bomo odločali na referendumu, je strokovno zelo zahtevna, zato je bolje, da je referendum 4. maja, saj bo tako več prostora za razpravo in predstavitev argumentov, je svoje razmišljanje o tem, zakaj bi moral referendum biti v začetku maja, podkrepil Franc Jurša (DeSUS). Opozoril je, da bodo sicer arhivi le popestritev predvolilne kampanje za evropske volitve.

Koalicija podcenjuje volivce?

"Namigovati, da volivci na volitvah niso sposobni odgovoriti na več vprašanj, je podcenjevanje volivcev," pa je nasprotno ocenil Hrovat in opozoril, da znajo ljudje zelo dobro oceniti, kaj je treba obkrožiti.

Na seji je prišlo tudi do polemike med Francem Breznikom (SDS) ter poslancema SD Majdo Potrata in Mirkom Brulcem. Breznik je namreč dejal, da v DZ sedijo tudi poslanci nekaterih strank, naslednic nekdanje stranke, ki je na oblast prišla z umori, ter da v DZ še danes sedijo nekateri nekdanji člani Službe državne varnosti. Izrazil je tudi prepričanje, da bo tudi Potrata stala pred sodiščem, ko bodo tuji organi pregona zahtevali izročitev.

Brulc je zato Breznika pozval, naj govori tako, da ga bo mogoče tožiti. Potrata pa je dejala, da stranka, ki ji je nekoč pripadala, to je Zveza komunistov, ni bila v nobenem režimu prepovedana in spoznana za zločinsko. "Zato me nimate kaj postavljati pred sodišče," je dejala in zahtevala opravičilo.