POROKA? KAJ SI VAŠA DUŠA ZARES ŽELI: Biti "normalen" je precenjeno

Poroka prisili talentirane sanjače in kreativce, da naredijo pri sebi zelo velike spremembe. Prisili jih, da postanejo zgledni državljani in živijo v iluziji popolnega zakona oziroma popolne družine. Iluzija, ki so nam jo vcepili v glave, pravi pisateljica, poslovna ženska in mati Brooke Hampton. Poroka nam da lažni občutek, da smo lastniki nekoga drugega, ki je rekel "da", nam dal prstan in podpisano pogodbo, da nas ne bo nikoli zapustil.

Največja prevara, zaradi katere postanemo žrtve, je laž, da potrebujemo nekoga drugega, da bi bili zadovoljni

V sebi nosimo vzorec, zaradi katerega čakamo na gospodično ali gospoda pravega, šele potem se bo začelo naše življenje, ki bo resnično srečno. Z istim moškim sem že 15 let, pravi Hamptonova, in zelo sva si različna. Vendar nikoli nista poskušala drug drugega spreminjati, le uživata v družbi drug drugega. In to je velika razlika. Najbolj neromantičen stavek je za Hamptonovo "izpolnjuješ me", ki ga pogosto slišimo na porokah. Rada bi izpolnila sebe, pravi Hamptonova. Pomembno je prepoznati harmonijo med nami in partnerjem, katere vir je v vsakem od nas. Čarovnijo ustvarjamo sami. Potem, če se tako odločimo, pritegnemo nekoga, ki bo v harmoniji z nami.

Kaj pa otroci?

Pritisk, ki ga ustvarja kultura družbe na ljudi, da je najbolj pomembno imeti družino, je neumnost. Če se za družino odločimo sami, v redu, a to ne pomeni, da morata partnerja živeti v isti hiši. Sta pa zavezana sodelovati in biti skupaj, da otrokom zagotovita vso podporo, ki jo potrebujejo med odraščanjem v zdrave, odgovorne in čustveno stabilne ljudi. Se želite poročiti? Poročite se, a vaša pričakovanja naj bodo realna, bodite iskreni in si priznajte, kaj čutite. Nezdravo je živeti v zakonu, v katerem se počutimo ujeti in nesrečni. Zato imamo ljudje toliko travm povezanih z odnosi – z materjo ali očetom, prvo ljubeznijo … ker imamo v glavi pravljično podobo, kako naj bi ljubezen izgledala. Ko se zavrti v drugo smer, se sesujemo.

Ne poročite se z dušo dvojčico

Potrebujete dobrega prijatelja, najboljšega. To je moški, ki meni, da si popolna in neverjetna, te podpira v vsem, je čudovit oče in timski igralec. Skupaj funkcionirata popolno. Drug drugega znata pripraviti do tega, da ponorita in se skregata. Lahko živita vsak zase, čeprav živita skupaj. Razmerje je preprosto, vi pa dobite kup dreka, ki ste si ga zaslužili. Ta partner je sladek, potrpežljiv, čudovit in ga ljubite, vendar ni vaša duša dvojčica.

Kaj je duša dvojčica?

Obstaja kaj takega? Vsak bo odgovoril drugače, odvisno v kaj verjame. Duše dvojčice so povezane med seboj od začetka časa, iz prejšnjih življenj, če verjamete vanje, pravi Hamptonova. Duše dvojčice ne postanejo zmeraj naši ljubimci in to je pomembno razumeti. Naša civilizacija pojmuje razmerje kot seksualno in romantično in vsak poglobljen odnos z drugo osebo slej kot prej postane romantičen, je tako? Ne. V življenju obstaja veliko različnih povezav oziroma razmerij.

Duše dvojčice obstajajo in se prikažejo, ko jih potrebujemo

Duša dvojčica pride, da nas potisne naprej, izzove, nas zbudi. In bolje, da se ne poročite s takšnim človekom, ker v zakonu pozabimo, zakaj smo skupaj od vsega začetka, iz prejšnjih življenj, če želite. Začnemo z maltretiranjem drug drugega v bizarni vlogi moža in žene, ki smo jo ustvarili kot civilizacija.

Ko natančno vemo, kaj želimo, naredimo prvi korak k čarobni zvezi

Nisem strokovnjak, opozarja Hamptonova, vendar se je v življenju naučila, da tisto, kar mislimo, postane resničnost. Koliko srečnih parov poznate? Koliko parov poznate, ki so zdržali skupaj nekaj let in imajo otroke? Ne takšnih, ki so skupaj zaradi udobja, ampak parov, ki so skupaj srečni. Ste kdaj pomislili, da delamo vse narobe? Iščemo noro, divjo, intenzivno ljubezen svojega življenja, s katero se bomo popolnoma ujeli in ostali skupaj do konca svojih dni. Morda pa bi morali iskati nekaj povsem drugega.

Ponovimo normo

Zakopljimo starševstvo, ljubezen, partnerstvo, prijateljstvo, povezavo, dušo dvojčico, življenje in zakon, kakršno poznamo. Ustvarimo nekaj, kar bo delovalo, kar čutimo, da je prav, da paše naši duši brez, da bi se vznemirjali, ali smo izpolnili normo.

Če vam še nihče ni povedal, biti "normalen" je povsem precenjeno.