PONOČI NE BOMO SMELI VEČ V GOZD!? To je predlog lovcev in zavoda za gozdove

Da drevesa in gozd niso le statični in pasivni, ampak gre za zelo dinamične življenjske procese, ki so po vsebini zelo podobni procesom človeške družbe, je že nekaj časa znano. Živahen je tudi socialni živalski svet. Gozd ima torej kompleksno bivanjsko dinamiko, ki jo mora človek upoštevati in spoštovati, piše Siol.

Motoristi in tekači naj bi ponoči preveč vznemirjali divjad, zato predlog omejitve gibanja v gozdu. A kot je zapisal Samo Rugelj, takšna omejitev praktično pomeni omejevanje svobode gibanja, saj nam bi bil zaradi kratkih zimskih dnevov v dobršnem delu leta obisk gozda praktično onemogočen. Gospodje, ki so zaposleni na zavodu za gozdove teh težav najverjetneje nimajo, saj gozd lahko obiskujejo v službenem času.

Pa tudi primerjava motoristov in tekačev oziroma sprehajalcev je povsem nerealna, kot bi primerjali jadrnico in gliser. Neprimerno glasnejši motoristi, ki so velikokrat tudi agresivni, namerno navijejo motor na posameznih predelih gozda. Tekači so s čelno svetilko neprimerno manj invazivni, piše Rugelj.

Ali ne bi zadostovala prepoved uporabe motornih vozil (motorjev, električnih sani) na primer med deseto zvečer in šesto zjutraj?

V Sloveniji je 60 odstotkov površin pokritih z gozdovi. Kje je meja gozda? Kaj se razume kot gozd, v katerega naj bi bil vstop prepovedan? Veliko regionalnih in lokalnih cest vodi skozi gozdove. Že primer ljubljanskega Rožnika pokaže, da gre za grič, ki je poraščen z zaokroženim samostojnim gozdom, ki ga na zahodu seka asfaltirana cesta z Viča v Šiško. Bodo ponoči na tej cesti prepovedali promet?