Podelili štiri častna članstva

Anbotu je uspelo Pirančane pritegniti v restavratorski krožek, v krožke pletenja istrskih košar, reciklaže, spoznavanja mediteranskih zelišč, na delavnice mozaika, tlaka, kaligrafije in še česa. Posebno pozornost namenja vseživljenjskemu učenju, medgeneracijski povezavi in delovanju na področju vzgoje za prostovoljstvo. K sodelovanju vabi zunanje strokovne predavatelje, organizira ekskurzije, tesno se povezuje s stroko, z lokalno skupnostjo, z drugimi sorodnimi društvi in na prireditvah nadvse pomembno prispeva k bogatejšemu turističnemu, kulturnemu in ne nazadnje tudi družabnemu dogajanju v mestu. Omenimo razstave v njihovi Kamri, njihovo iniciativnost pri izdelavi uličnega okrasja za mestne praznike, odgovorno vodilno vlogo pri obeleževanju vsakoletnih Dnevov evropske kulturne dediščine in ne nazadnje njihov Sejem starin, domače obrti in darov narave, ki že od leta 2004 izjemno bogati turistično ponudbo Pirana.

Priznanja častnega članstva so podelili na torkovem srečanju in druženju ob pikniku društva v Piranu. Kot prvi ga je prejel upokojeni piranski restavrator Polde Belec, ki ga jepredsednica društva Natalija Planinc imenovala kar za očeta Anbota, saj se ji je ob ustanavljanju društva s svojim strokovnim znanjem pridružil prvi. »Od njega smo se naučili veliko, ne samo restavratorskih veščin, ampak predvsem človeške topline. Izjemno povezuje člane in je biser društva, za kar smo mu neizmerno hvaležni,« je ob tej priložnosti poudarila Planinčeva.

Da Anbot sploh lahko deluje, po njenih besedah s svojo širokogrudnostjo in podporo pomembno prispeva družina Gašparja Gašprja Mišiča.  Z ženo Tatjano sta jim namreč dala na voljo prostore na Župančičevi ulici, v katerih ima društvo delavnico in razstavni prostor. »Če teh prostorov ne bi imeli, ne bi mogli tako uspešno delovati in rasti,« se jima je zahvalila.

"Z vašo dejavnostjo je Piran z vsemi nami veliko pridobil. Vaša zgodba je zgodba o Piranu, ki jo vsak turist vidi in odnese domov, zato vam bodo prostori za gotovo še kar nekaj časa na razpolago. Na kaj drugega niti ne pomislim. V mesto sem prišel s 14-timi leti in uspel. Morda si nekdo misli, da dajem nekaj zastonj, a se moti, saj Piranu le rad vračam. To, kar v teh prostorih dajete Piranu vi, se ne more ovrednotiti. Dejansko tako čutim, zato se tako obnašam, vas podpiram in sem ponosen," je bil med drugim vesel priznanja Mišič.

Ubald Trnkoczy in Janez Mužič pa sta prejela priznanje za svoj prispevek pri predstavljanju Anbotovih prizadevanj v javnosti. Trnkoczy namreč sodeluje pri idejnih, režijskih in scenskih izpeljavah številnih Anbotovih prireditev ter pri njihovem profesionalnem fotografskem dokumentiranju, Janez Mužič pa z novinarskim beleženjem njihovega truda za v Piranu prijaznejše in lepše življenje dodaja svoj del k njegovi prepoznavnosti.