PO SPODLETELEM DRŽAVNEM UDARU: Turčija razglasila izredne razmere

Kot je v sredo po sejah sveta za nacionalno varnost in vlade pojasnil namestnik premierja Numan Kurtulmus, je namen izrednih razmer pregon vzporednih struktur klerika v izgnanstvu Fethullaha Gülena, ki mu pripisujejo odgovornost za poskus državnega udara minuli petek. Kot je dodal, izredne razmere ne zadevajo naroda, pač pa državo. "To ne bo vplivalo na vsakdanje življenje ljudi. Tudi delo parlamenta ostaja nedotaknjeno," je še dejal.

Kurtulmus je danes tudi sporočil, da bo Turčija v času izrednih razmer zamrznila evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Kot je pojasnil, bo Turčija sprejela enak ukrep kot Francija po 15. členu konvencije, ki državam podpisnicam omogoča odvzem določenih pravic v času vojne ali izrednih razmer. Zatrdil je še, da izredne razmere niso v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

15. člen omogoča omejitev določenih pravic

15. člen omenjene konvencije omogoča državam, da v času izrednih razmer omejijo določene pravice, med drugim svobodo gibanja, izražanja in zbiranja. Hkrati določa, da morajo biti ukrepi sorazmerni in ne smejo diskriminirati ljudi na podlagi etnične, verske ali družbene pripadnosti.

Turški parlament, v katerem ima večino vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, je izredne razmere popoldne potrdil z veliko večino. Za je glasovalo 346 od skupno 550 poslancev, med njimi tudi poslanci iz vrst opozicije, 115 jih je bilo proti. Parlament ima pravico, da spremeni trajanje izrednih razmer ali jih odpravi.

Ostro nasprotovanje turške opozicije

Turška opozicija ostro nasprotuje uvedbi izrednih razmer. Özgür Özel iz levosredinske Ljudske republikanske stranke (CHP) je odločitev označil za državni udar na parlament. Prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP) pa je sporočila, da se je poskus državnega udara spremenil v priložnost in orodje za odstranitev tistih, ki nasprotujejo vladi, in dodatno omejitev demokratičnih pravic in svoboščin.

Vodilni turški politiki so ob uvedbi izrednih razmer poskušali pomiriti javnost. Podpredsednik vlade Mehmed Simsek je prek Twitterja poudaril, da izredne razmere ne bodo prizadele svobode medijev ali svobode gibanja. Zatrdil je, da ne gre za uvedbo vojnega stanja, kot je to bilo v času vojaške diktature leta 1980.

Erdogan zagotovil, da ne bo omejitev

Oglasil se je tudi Erdogan, ki je zagotovil, da v času izrednih razmer ne bo omejitev. "Izredne razmere so za zaščito prebivalstva in definitivno ne proti pravu in svoboščinam," je dejal. Ponovno je od ZDA zahteval izročitev Gülena.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je od Turčije že zahteval, naj izredne razmere omeji na najkrajši možen čas. "Potrebno jih je časovno omejiti in nato nemudoma končati. Vse ostalo bo raztrgalo državo in Turčijo oslabilo tako navznoter kot navzven," je v Washingtonu dejal vodja nemške diplomacije.

Izredne razmere ne smejo biti izgovor

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je danes opozorila, da izredne razmere ne smejo zmanjševati človekovih pravic ali služiti kot izgovor za dodatno omejevanje svobode izražanja in zaščite pred arbitrarnim priprtjem in mučenjem.

"Po nasilju, ki je spremljajo poskus državnega udara, je sprejemanje ukrepov za zagotovitev javne varnosti razumljivo. Vendar morajo izredni ukrepi spoštovati obveznosti Turčije po mednarodnem pravu, ne smejo zavreči težko pridobljenih svoboščin in varovalk človekovih pravic ter ne smejo postati stalni," je dejal Andrew Gardner iz AI.

Grško sodišče obsodilo turške častnike na dva meseca pogojne zaporne kazni

Sodišče v grškem mestu Aleksandrupoli je medtem osem turških častnikov, ki so po poskusu državnega prevrata zbežali v Grčijo, obsodilo na dva meseca zaporne kazni pogojno. Častniki, ki so v Grčiji zaprosili za politični azil, so bili obsojeni zaradi nezakonitega vstopa v Grčijo. Grozilo jim je do pet let zapora. Turčija zahteva njihovo izročitev.

Kriza v Turčiji se po petkovem poskusu puča preliva tudi v BiH, kjer ima turški predsednik Erdogan nemalo privržencev, hkrati pa več ustanov deluje pod okriljem gibanja Fethullaha Gülena. Turški veleposlanik v BiH je oblasti v Sarajevu pozval, naj omenjenim ustanovam preprečijo delovanje.

Nekdaj zaveznik sedaj sovražnik

Hizmet vodi tudi več ustanov v BiH. Med njimi so mednarodna univerza Burč ter mreža osnovnih in srednjih šol Bosa sema, ki od leta 1998 delujejo v Sarajevu, Bihaću, Zenici, Tuzli in Mostarju.

Turški veleposlanik v BiH Cihad Erginay je v sredo oblasti v Sarajevu pozval, da tem šolam onemogočijo delo. V pogovoru za sarajevsko televizijo Face TV je Erginay te šole označil za sestavni del teroristične organizacije, ki jo vodi Gülen, in poudaril, da bi se proti njej morali boriti vsi.