Po mnenju Marušiča je kriza priložnost, ne sme pa siliti v spremembe

Večina potez, ki se jih sedaj načrtuje oz. izvaja v zdravstvu, je posledica krize in ne naravnega procesa, ocenjuje Marušič. Po njegovem mnenju je težava v slovenskem zdravstvu v tem, da so se v preteklih letih "nabirali drobni koraki", ki jih je pa danes naenkrat treba preseči, a ni "olja za namazati".

Vztrajno nižanje sredstev za zdravstvene storitve po njegovem mnenju vodi v pogubo. "Na vsak način stiskati pomarančo ne gre. To vsakemu sistemu škodi," je dejal. Sicer pa je slovensko zdravstvo je glede na več kazalnikov, na primer kazalnike OECD bistveno boljše, kot pa ga sami ocenjujemo, pravi.

Po njegovem mnenju sekundarnem zdravstvenem nivoju, torej ambulantno-bolnišničnem, "manjka vetra v jadra" - kadra in diagnostičnih postopkov, da bi lahko konkurirali sosednjim državam. Tako ocenjuje, da bi lahko sedanja ambulantno-bolnišnična mreža absorbirala bistveno večje število bolnikov.

V povezavi s tem so govorili tudi o dostopnosti do zdravstvenih storitev in podaljševanju čakalnih dob. Vodilna težava pri tem po Marušičevem mnenju ni denar, pač pa je rešitev strokovnem določanju prioritet. Po drugi strani pa se je po njegovem mnenju treba bati sistema, kjer ni čakalnih dob, saj bi prevelika dostopnost povzročila nepotrebno diagnostiko in nepotrebne posege.

A Jakob Ceglar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja, da finančno gledano zdravstveni sistem zagotovo ne bi zdržal tega, da bi v tem trenutku vsi bolniki, ki so na čakalnih seznamih, prišli na vrsto za storitev po trenutnih cenah teh storitev.

Marušič: slovensko zdravstvo nujno potrebuje terciarno dejavnost

Marušič tudi meni, da slovensko zdravstvo nujno potrebuje terciarno dejavnost, ki vključuje raziskovanje in uvajanje novih metod zdravljenja. To dejavnost potrebuje sploh po vstopu države v EU. Če bi to začeli krčiti sredstva za terciar, bi bilo po njegovem mnenju pogubno, saj bi druge države bi samo čakale, da prevzamejo del naših storitev.

Na včerajšnji programski konferenci so se dotaknili tudi dostopnosti do zdravil v Sloveniji. Ceglar je poudaril, da v Sloveniji še ni bilo treba razmišljati o tem, ali se določenih bolnikov ne bo zdravilo na račun drugih, ki bodo prejemali dražja, inovativna zdravila. "Če pa se bomo enkrat odločali, koga bomo zdravili in koga pustili umreti, bo to politična odločitev," je prepričan.

Marušič je dodal, da je bil pri nas v zadnjih letih dosežen velik korak naprej pri dostopnosti zdravil, morda se je nekatera zdravila celo prehitro uvrščalo na listo, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Po mnenju Matjaža Trontlja z Vzajemne pa bi bilo treba zagotoviti optimalnejše predpisovanje ter rabo zdravil glede na to, koliko se jih zavrže.