PLAČEVANJE PRESEŽNE MOČI NI KAZEN: Tako odločitev ustavnega sodišča razume Agencija za energijo

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Po navedbah agencije se je ustavno sodišče v obrazložitvi odločitve posvetilo tako ključnim vsebinskim vprašanjem nove metodologije obračunavanja omrežnine kot tudi razmerju med evropsko in nacionalno zakonodajo. Takšna opredelitev je po njihovi oceni izjemno pomembna za nadaljnje delo nacionalnega regulativnega organa, zakonodajalcu pa daje jasne usmeritve pri pripravi predpisov na tem področju.

Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je posebej opozorila na "izjemno jasna in nedvoumna stališča sodišča glede neutemeljenosti očitkov pobudnikov ustavne presoje".

"Ustavno sodišče se je namreč po vsebini opredelilo tudi do področja presežne moči in potrdilo argumente agencije, da ta nima kaznovalne narave, kar smo sistematično zagovarjali celoten čas sprejemanja reforme," je poudarila Godina.

Ob tem je dodala: "Sodišče nam je pritrdilo, da nikakor ne gre za sankcioniranje uporabnika za nedopustno ravnanje, temveč za upravičeno plačilo za povečano obremenitev omrežja in s tem povezane stroške."

Kot pojasnjujejo v agenciji, je namen določb o presežni moči predvsem učinkovitejša uporaba že obstoječih omrežnih zmogljivosti in zmanjševanje največjih obremenitev elektroenergetskega omrežja. S tem se povečuje zanesljivost delovanja sistema, hkrati pa zmanjšuje potreba po dodatnih investicijah.

Ustavno sodišče je po navedbah agencije v svoji odločbi izrecno ugotovilo, da regulator pri določanju presežnih moči ni presegel meja proste presoje. Ureditev je namreč temeljila na vnaprej določenih regulativnih ciljih in strokovnih podlagah, prav tako pa faktor presežne moči ni bil določen arbitrarno.

Pri vprašanju upoštevanja zakonodaje Evropske unije je ustavno sodišče pojasnilo, da energetika spada med področja tako imenovanih deljenih pristojnosti. V skladu z načelom subsidiarnosti država ne sme samostojno urejati vprašanj, ki jih je že uredil zakonodajalec Evropske unije.

Ob upoštevanju evropskih predpisov je sodišče tako po navedbah agencije potrdilo, da morajo biti odločitve o omrežninah rezultat neodvisne strokovne presoje regulatorja. Država lahko pri tem določi zgolj splošni normativni okvir, ne sme pa vsebinsko odločati o posameznih regulativnih vprašanjih.

V Agenciji za energijo so izpostavili še, da je ustavno sodišče v celoti zavrnilo očitke o nepravilnostih pri sprejemanju nove metodologije. Po njihovih navedbah je pritrdilo tudi stališču, da je bilo uporabnikom zagotovljeno dovolj dolgo prehodno obdobje in da izpodbijana ureditev ni v nasprotju z ustavnim načelom zaupanja v pravo.

Državni svet je sicer marca lani na pobudo interesne skupine delodajalcev ustavnemu sodišču v presojo predložil dva akta: akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in akt o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterjev.

Agencija za energijo je na podlagi omenjenih aktov določila novo metodologijo izračunavanja omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema in njeno višino. Novi sistem obračunavanja omrežnine je začel veljati oktobra 2024.

Državni svetniki so menili, da je takšna ureditev v nasprotju z več določbami slovenske ustave, pravnim redom Evropske unije in zakonom o oskrbi z električno energijo.