Regional4 min branja

Pivo prodajajo tudi v Italijo

Oktober je tudi čas piva in Oktoberfesta, ki se je pred kratkim končal v Münchnu. Tudi v Kopru obstaja pivovarna, kjer varijo domače pivo že več kot desetletje. Pivovarna Emonec se nahaja v Obrtni coni Šalara, v neposredni bližini centra Kopra. S pivovarjem Deanom Požkom smo se pogovarjali o pivu in njegovi proizvodnji.

B.M.

Uredništvo

Objavljeno 11. 10. 2012 · 07:55

Kopirano!

FOTOGRAFIJA

Pivovarno so postavili leta 2001, kot pravi sam, je pri tem imel veliko vlogo pokojni tast, kasneje so nadaljevali s proizvodnjo.

Pivo je pijača z več tisočletno tradicijo, poznali so ga že Sumerci. V Evropo so pivo s Karpatov prinesli Slovani in tako se je udomačilo tudi na Slovenskem. Že prvi laški pivovar je dobro vedel, da ni dobrega piva brez kakovostne vode.

"Ideja je prišla takrat zato, ker smo vstopali v Evropo in smo imeli primeren prostor. Sicer pa je to pivo lokalnega pomena, ki ima kratek rok uporabe, ker je naravno in brez umetnih konzervansov Na letni ravni proizvedemo približno 25.000 litrov. Nekaj ga izvozimo v Italijo, kjer ga malce drugače cenijo. V Sloveniji nas uvrščajo v industrijsko proizvodnjo, saj naša zakonodaja terminologije malih pivovarjev ne pozna in so obdavčitve s trošarinami zelo visoke – skoraj 50 centov za en liter piva," nam je uvodoma ob sprejemu dejal Požek.

"Slovenci običajno naše pivo primerjajo le z Laškim in Unionom, katerih okus je nekako podzavestno vsidran pri nas, vendar se je malo spremenilo dojemanje s pojavom belgijskih in čeških piv na našem tržišču," nam je še povedal Požek.

Kasneje nam je po pogovoru razkazal prostore, kjer varijo pivo, in opisal postopek varjenja. Njihovo svetlo pivo ima 4,5 % vsebnosti alkohola, varijo pa tudi temno pivo z nižjo vsebnostjo alkohola.

Temno pivo je sicer možno pridobiti tudi s karamelizacijo – dodajanjem karamela, vendar je to opazno pri točenju pene, ko lahko opazimo belo peno. Sam postopek varjenja traja 12 ur, pri čemer je potrebno paziti tudi na temperaturo, vsebnost slada in druge zadeve. Celoten postopek zorenja traja mesec dni. Edini konzervans, ki ga uporabljajo, je temperatura. To je tudi edina težava, ki jo imajo, saj je zato krajši rok trajanja. Tradicionalni praznik piva so poskusili narediti tudi v Kopru, vendar ker ni take tradicije, se nekako ni prijelo.

Kaj vsebuje pivo?

Ocenjevanje: med seboj se primerja enake vrste piva. Če se ocenjuje različne vrste piva, se najprej poskuša šibkejša piva in nato nadaljuje proti močnejšim pivom. Ocenjuje se aromo, buket, bistrost, barvo in peno. V nasprotju z ocenjevanjem vina se požirek ne izpljune, temveč se spusti malce po grlu navzdol, da se ga bolje začuti.

Osnovni element piva je voda. Prav posebnosti vode od kraja do kraja pripomorejo, da se pri istem tipu piva pojavljajo razlike. Slad je druga temeljna sestavina piva. Pivovarji uporabljamo slad različnih vrst ječmena. Nekateri uporabljajo tudi različna druga žita, še posebno v Nemčiji. Kot začimba se uporablja tudi hmelj. Pivu daje značilno aromo in grenkost, hkrati pa služi tudi kot naravni konzervans. Kvas zgoraj navedene sestavine spremeni v pivo. Glivice kvasovke pa učinkujejo antibiotično, ko se trudijo sladkor spremeniti v etilni alkohol in ogljikov dioksid. Kvaliteto in karakter piva v veliki meri določa izbor pivskega kvasa. Različne vrste kvasovk namreč določajo okus, vonj, polnost in celo grenkobo in peno piva. Še pred kratkim je bila največja skrivnost posamezne pivovarne vzgoja pivskih kvasovk. Sedaj jih hranijo v tako imenovanih kvasnih bankah, ki se nahajajo na različnih pivskih inštitutih.

Zakaj je pivo dobro in koristno?

V pivu so vitamini. Analiza enega litra piva nam pove, da so v njem vitamini B1, B2 (laktoflavin, riboflavin), B6 (piridoksin), B5 (pantotenska kislina) in H (biotin). Poleg vitaminov vsebuje rudnine – fosfor, kalij, magnezij, žveplo, natrij, fluor. Pomembni so tudi oligoelementi baker, mangan, cink, aluminij, železo. Vsebnost alkohola je pri običajnih vrstah piva le od 3- do 6-odstotna. Zato je pivo lahka alkoholna pijača. Zaradi nizke alkoholne stopnje ga uvrščajo med osvežilne pijače. Sedaj imate en izgovor več za vrček piva.

Kot zanimivost naj še zapišemo, da so Nemci uvedli poseben zakon o varjenju piva, Reinheitsgebot. To je pravzaprav najstarejši predpis o kakovosti živil na svetu, sprejet je bil leta 1516 v bavarskem mestu Ingolstadt in je eden glavnih razlogov, da je nemško pivo tudi danes med vodilnimi. Ta zakon določa, da se pivo lahko vari le iz ječmena, hmelja in vode. Tudi pivovarna Emonec upošteva ta zakon, zato je pivo tako dobro.

Knjiga o pivu