Pirančani spoznavajo indijsko izkušnjo

Sujit Brahmochary je na poti na Dunaj v Piran prišel po zaslugi vse bolj piranskega avstrijskega pravljičarja Folkeja Tegetthoffa, njegove hčerke, ki je bila kot prostovoljka v Indiji in piranskega župnika Zorka Bajca. Potem, ko je v Kalkuti dokončal študij medicine in nato v Belgiji opravil specializacijo iz pediatrije, se je vrnil v Indijo, pridružil Materi Tereziji in postal njen prostovoljni sodelavec, zadolžen za brezplačno zdravstveno nego najrevnejših slojev z ulic obrobja Kalkute.

Začel je iz nič leta 1989, ko je organiziral lastno dejavnosti obiskovanja bolnikov na domu. Nato je s pomočjo prostovoljcev in donacijo iz Belgije spremenil propadajoči hlev v ordinacijo za matere in otroke, ki jih beda najbolj tepe z boleznimi. Za cilj si je zadal zmanjšati trpljenje mater z otroki in jim zagotoviti vsaj osnovno zdravstveno nego. Kmalu je ugotovil, da so njihove kožne, prebavne in druge bolezni največkrat posledica slabih higienskih razmer, neznanja in podhranjenosti. Zato se je s pomočjo žene, ki je učiteljica, poleg zdravstvene oskrbe lotil ustanavljanja prve šole. Kot je povedal je kmalu po tem, ko so otroci začeli hoditi v šolo, opazil, da so manj bolni.

Tako je nastala organizacija IIMC – »Institute for Indian Mother & Child«, katere namen je zagotavljati osnovno zdravstveno nego in podporo za prebivalce Zahodne Bengalije, ki nimajo dostopa do zdravstvenih ustanov. Do danes je IIMC razširil dejavnost, tako da poleg osnovne zdravstvene oskrbe in nege zagotavlja tudi izobraževanje o osnovni skrbi za zdravje, poleg tega pa še izobraževanje otrok in druge oblike pomoči. Dr. Sujit se tako proti revščini, lakoti, boleznim, smrti in socialnim krivicam bori z neustavljivo voljo in ljubeznijo do sočloveka. Pravi, da če je svet res globalna vas, ga kot takega ne določajo le pretok in izmenjava informacij, kapitala in dobrin, temveč ga mora zaznamovati rast sobivanja na planetu, varnost in varovanje človekovih pravic, kar vse temelji na spoštovanju vsakega človeka.

Ko sta okolica in svet videla, da IIMC dela zagnano in da njegova prizadevanja rojevajo sadove, so iz celega sveta začeli prihajati prostovoljci, študenti medicine, zdravniki in medicinske sestre. Začela je prihajati pomoč z donacijami in župan Kalkute jim je daroval zemljo za gradnjo bolnice za podhranjene otroke. Organizacija danes zaposluje 760 ljudi in omogoča človeka dostojno življenje tisočem družin. Njihove šole obiskuje 4.000 otrok in sami pridelujejo hrano za dojenčke, ki je 10-krat cenejše od uvožene. Za otroke, ki so tam že v rosni mladosti prisiljeni v beračenje ali delo, organizirajo varstvo, za matere pa tečaje šivanja, pletenja in na primer izdelovanja šolskih uniform. Z namenom ekonomske osamosvojitve mamam nudijo za zagon kake trgovinice ali druge dejavnosti ugodne kredite in na podeželju lahko žena brezplačno dobi kravo, ob čemer jo celo naučijo izdelovati mocarelo. Oddolžiti se mora samo s prvim teletom, ki ga povrže krava. 

IIMC se financira iz donacij iz celega sveta in dokazuje, da se lahko proti revščini, lakoti, boleznim in socialnim krivicam borimo tudi brez kapitala. Delujejo tudi na principu posvojitve otroka na daljavo. Za 20 evrov na mesec, kar je za Evropejca cena srednje dragega kosila v restavracij, dobi tam en otrok ob hrani, vseh šolskih potrebščinah in obleki mesec šolanja. Več o tem lahko najdete na www.projectforpeople.org.

Ko je na predavanju videl, koliko Pirančanov se je odzvalo vabilu, je dejal, da se počuti še močnejšega. Na koncu jih je celo povabil v Indijo in to kot prostovoljce, ali pa kot goste.