Petrič: Avtoriteta bi se morala pridobiti z dosežki

Po besedah Petriča je pri nas, pa tudi širše v sodobni demokraciji, namesto tega kar nekdo zna in ponuja, bolj pomembno, kdo se bo s kom povezal. Tako po njegovi oceni volivec ne dobi jasnih programskih opredelitev, na podlagi katerih bi se lahko odločil, koga bo volil.

Petrič sicer ocenjuje, da je avtoriteta, o kateri teče razprava na dvodnevni konferenci, ki sta jo v Ljubljani pripravila Center za demokracijo in tehnologijo ter Inštitut Nove revije, pomemben del družbe, "saj je na nek način druga stan kovanca, ki mu pravimo red".

Avtoriteta stvar osebnega ugleda, ne strankarstva

Pri tem sam loči med avtoriteto posameznika in avtoriteto institucij. Za avtoriteto posameznika Petrič poudarja, da v demokraciji ne more temeljiti na nečem, kar je nekomu dano vnaprej, denimo z rojstvom ali pripadnostjo stranki, ampak mu jo dajo osebni ugled, poštenje in sposobnosti vodenja. Institucije pa si avtoriteto po njegovih besedah pridobijo s svojim delovanjem.

Petrič pri institucijah kot pomembne ocenjuje zlasti avtoritete zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti. Pri tem denimo v zvezi z zakonodajno oblastjo ugotavlja, da zakoni, kot je bil zakon o davku na nepremičnine, ali odlok, ki je za datum referenduma določil 4. maj, zagotovo nista pripomogla k avtoriteti DZ kot zakonodajne veje oblasti.

Kot pomembno je izpostavil tudi avtoriteto sodišč oziroma avtoriteto sodnikov. Njihovo avtoriteto krepi predvsem kakovost in vodotesnost odločitev, predvsem ko gre za odmevne primere, je poudaril. Ob tem je dodal, da sodnik ne sme soditi glede na to, kako se bo odzvala zunanja javnost, ampak tako kot je prav in zakonito: "To je pot do avtoritete sodišč."

Civilna družba kot oblast

Tudi profesor in ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je prepričan, da avtoriteta ne pride s položajem, pač pa je odvisna od tega, "ali si ali nisi". "To je, kot kaže tudi skrivnost avtoritete sedanjega papeža: ker on pač to je," je dejal.

Kot pomemben del v razmerju med avtoriteto in demokracijo Jamnik v sodobni državi vidi civilno družbo. Ta mora biti razvita v tolikšni meri, da jo oblast priznava in tudi upošteva, torej da služi kot korektiv oblasti. Civilna družba namreč pomeni korektiv avtoriteti in kot taka ima pomembno avtoriteto v družbi, je dejal Jamnik.

Na konferenci se bo danes in v sredo zvrstilo še nekaj razpravljavcev, ki bodo spregovorili o pomenu avtoritete v družbi pa tudi v posameznih inštitucijah. Vrhovni sodnik Marko Šorli bo denimo v sredo spregovoril o krizi identitete v sodstvu, direktor policije pa o avtoriteti slovenske policije.