Petek ključen za pogovore o sredstvih za občine?

Predstavniki treh združenj občin in vlade tako še vedno ostajajo narazen pri višini letošnje povprečnine, torej zneska, ki ga občine dobijo na prebivalca za izvajanje z zakonom določenih nalog. Kot je pojasnil predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Bojan Kontič, bi država s 494 evrov, kolikor je bilo njeno izhodišče, pristala na 500 evrov, kar pa je po oceni občin še vedno premalo. Vendarle pa so tudi na njihovi strani nekoliko popustili. Lanski znesek, torej 536 evrov, bi bili pripravljeni znižati za osem evrov.

Ocenjujejo namreč, da bi se jim za toliko dejansko znižali tudi stroški zaradi ukrepov, ki jih vključuje predlog interventnega zakona, skupaj z dogovorom na področju plač v javnem sektorju in ukrepi, ki jih vlada pelje za izvajanje javnih naročil, je pojasnil predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.

Še vedno se po Kontičevih besedah država in občine razlikujejo v oceni, koliko prihrankov bo dejansko prinesel interventni zakon, saj so vladne ocene še vedno višje od njihovih. Kontič pa opozarja, da bi vladni predlog pomenil, da bi bilo praktično nemogoče zapreti občinske proračune, zagotovo bi trpelo vzdrževanje objektov in investicije.

Če dogovora ne bo, občine v ustavno presojo

Če dogovora ne bo, bodo občine zelo verjetno prisiljene v ustavno presojo, vsaj če bo razkorak med višino povprečnine, ki jo zagovarjajo občine, in vladno določeno pretiran, pravi Smrdelj. Upa, da občinam ne bo treba ustavljati investicij, ki so že v teku, saj bi nastale obveznosti do izvajalcev, pri evropskih projektih pa bi morale tudi vračati sredstva.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se zaveda, da pot do dogovora ne bo lahka. A ga bodo še naprej iskali. Kaj se bo zgodilo, če se ne bodo dogovorili, pa ne želi špekulirati. Tudi minister priznava, da "pritiskajo tudi roki, da zaključijo s celotnim rebalansom proračuna; ta mora biti zaključen že v naslednjem tednu".

Kot pravi, so danes zbližali stališča. Še vedno pa se razlikujejo v oceni, kakšni so učinki interventnega zakona. Na vladni strani se morajo po njegovih besedah tudi dogovoriti, kakšni ukrepi so v letošnjem letu možni na bolj sistemski ravni.

Koprivnikar: Občine bodo morale napore vložiti lastno varčevanje

Je pa, kot je opozoril, stanje med občinami različno, nekatere se obnašajo zelo gospodarno, druge manj. Kot ugotavlja, rezerve so, a obstajajo razlike od občine do občine in je zato težko najti nek interventni ukrep, ki bi enakomerno vplival na vse.

Vendar pa Koprivnikar ob tem ponavlja, da bodo morale občine ob interventnih ukrepih, ki zmanjšujejo njihove stroške, še dodatne napore vložiti tudi v lastno varčevanje, kjer jim z nekaterimi orodji lahko pomaga tudi država. Pri tem navaja, da se je državni proračun v zadnjih letih skrčil za devet odstotkov, občinski so se povečali za osem odstotkov, v veliki meri tudi zaradi investicijskih vlaganj.