PALAČA TREVISINI: Piranska občina zavrnila vlogo za garni hotel, pojasnili so časovnico odločitev

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

V zadnjih dneh je piranska palača Trevisini pristala v središču medijske pozornosti. Portal Necenzurirano je v več objavah opozoril na domnevne povezave med lastnikoma palače, Damjanom Kozjakom, Patrikom Ceglarjem, ministrom Francijem Matozem in piranskim županom Andrejem Koreniko.

Na občini očitke zavračajo s časovnico svojih odločitev. Poudarjajo, da so možnost nakupa palače preučili, vendar zanjo niso imeli konkretno določenega javnega programa, sredstva pa niso bila predvidena ne v proračunu ne v načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja. Prvi sklep o neuveljavitvi predkupne pravice je Korenika podpisal 18. februarja letos, nato pa je enako odločitev sprejel še dvakrat. "Če bi se občina odločila za nakup, bi morala 1,9 milijona evrov zagotoviti z rebalansom proračuna, in sicer z dodatnim zadolževanjem ali prodajo drugega občinskega premoženja," pojasnjujejo na občini.

"Občina ni nepremičninska agencija"

Na Občini Piran zavračajo argument, da bi bilo palačo smiselno kupiti že zato, ker naj bi bila njena prodajna cena ugodna. Pri tem se sklicujejo na 44. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki po njihovem pojasnilu določa, da občina nepremičnin ne sme kupovati na zalogo.

"Občina ni nepremičninska agencija in z javnim denarjem ne sme kupovati nepremičnin zaradi pričakovanja, da jih bo pozneje prodala po višji ceni," poudarjajo.

Kot dodajajo, tudi cena na kvadratni meter ne pove celotne zgodbe. Pri spomeniško zaščitenem objektu bi bilo treba upoštevati še stanje stavbe, stroške obnove, omejitve pri posegih ter stroške financiranja, upravljanja in vzdrževanja.

"Pri odločitvi o uveljavitvi predkupne pravice ni ključno, ali je ponujena cena višja ali nižja od ocenjene tržne vrednosti, temveč ali občina nepremičnino potrebuje za izvajanje konkretno opredeljene občinske naloge. Takšne naloge občina ni imela," pojasnjujejo.

Prednost objektom, ki jih že imajo

Občina svojo odločitev utemeljuje tudi s številnimi nepremičninami, ki so že v njeni lasti in potrebujejo vlaganja. Med njimi navajajo palačo Zaccaria-Ravasini oziroma Apollonijevo palačo, Malo Benečanko, palačo Benvenuti, kjer deluje Glasbena šola Piran, kompleks Krog, nekdanji Samski dom na Fizinah, Zdravstveni dom Piran, stavbo društev na Župančičevi ulici in občinska stanovanja. "Ob omejenih proračunskih sredstvih mora občina prednost nameniti obnovi in uporabi objektov, ki jih že ima," poudarjajo.

Ob tem dodajajo, da so predkupno pravico v tem mandatu že uporabili, ko je za nakup obstajal konkreten javni namen. Tako so kupili nekdanji mesnopredelovalni obrat Kras v Dragonji za ureditev obrtne cone, prostore Mercator tehnike v Luciji za novo knjižnico ter prostore Banke Koper na Tartinijevem trgu za izvajanje javnih storitev.

Kaj bi lahko nastalo v palači Trevisini?

Palača Trevisini je pomemben del piranske kulturne dediščine in ena najprepoznavnejših stavb ob mestnem mandraču. Med letoma 1824 in 1826 je bila zgrajena kot reprezentančno bivališče družine Barbojo–Fonda, v drugi polovici 19. stoletja pa so njeno notranjost preoblikovali v več stanovanjskih enot. Palača je bila torej izvirno namenjena stanovanjski rabi, kar pa samo po sebi ne določa njene današnje dovoljene rabe, so v odgovoru zapisali na občini. 

Občina je podrobneje odgovorila tudi na vprašanje, kakšna je dejanska namenska raba palače in ali bi lahko novi lastniki v njej uredili stanovanja, apartmaje ali hotel. Pogoji, ki jih je občina ob nekdanji prodaji palače družbi GEA College določila za izvajanje kulturnih in izobraževalnih dejavnosti, po njihovih navedbah niso izhajali iz prostorskih aktov. 

Palača tako že vrsto let ni več občinska. Njena namenska raba je opredeljena kot SC – centralne dejavnosti, turizem in stanovanja na območju mestnega jedra Piran. "Prostorski akti torej sami po sebi ne izključujejo stanovanjskih ali turističnih dejavnosti. To pa ne pomeni, da je mogoče v palači samodejno urediti stanovanja, apartmaje ali hotel," pojasnjujejo na občini. Za vsak konkreten projekt je namreč treba posebej preveriti skladnost s prostorskimi akti in pogoji varstva kulturne dediščine.

Občina si želi, da bi lastniki palačo obnovili, primerno vzdrževali in ji namenili dolgoročno vzdržno vsebino, ki bo spoštovala njeno kulturnozgodovinsko vrednost ter prispevala k življenju v mestnem jedru. Konkretno vsebino lahko predlaga lastnik, njeno dopustnost pa bodo pristojni organi presojali na podlagi veljavnih prostorskih aktov, predpisov o varstvu kulturne dediščine in enakih meril kot pri vseh drugih projektih.

Za garni hotel prižgali rdečo luč

Eden takšnih konkretnih projektov je že prišel na občinsko mizo. Občina je prejela vlogo za izdajo mnenja o skladnosti s prostorskim aktom za spremembo namembnosti dela pritličja in preostalih etaž palače v garni hotel. Toda občinska služba je projektu izdala negativno mnenje.

"Pristojna občinska služba je ugotovila, da predlagana ureditev ni skladna z veljavnimi prostorskimi akti, zato je izdala negativno mnenje in ga 14. avgusta 2026 poslala vlagatelju," so pojasnili. Poudarjajo, da odločitev ni bila povezana s pogoji, ki jih je občina postavila ob nekdanji prodaji palače, temveč izključno s skladnostjo predloženega projekta z veljavnimi prostorskimi akti.

Matoz je Koreniko zasebno zastopal dvakrat

Občina je odgovorila tudi na vprašanja o povezavah z Odvetniško družbo Matoz. Potrdili so, da je ta Andreja Koreniko zasebno zastopala v dveh zadevah, vendar poudarjajo, da občina teh storitev ni niti naročila niti plačala.

Odvetniška družba Matoz je sicer v letu 2026 tudi Občino Piran zastopala oziroma ji pravno svetovala v sedmih posameznih zadevah. "Občina z Odvetniško družbo Matoz nima sklenjene krovne pogodbe, ki bi zajemala zastopanje v vseh postopkih, temveč za posamezne zadeve izda ločena pooblastila," so zapisali.

Ločeno je bila sklenjena pogodba za splošno pravno svetovanje oziroma pomoč pri prostorskih aktih, ki se je iztekla 10. septembra 2026. Po navedbah občine letos po tej pogodbi niso naročili ali plačali nobene storitve.

V treh letih Matozu dobrih 30 tisočakov

Občina je posredovala tudi konkretne podatke o stroških. V zadnjih treh letih je za vse odvetniške storitve plačala približno 286.000 evrov, od tega 30.565 evrov Odvetniški družbi Matoz.

Največji del tega zneska – 22.059,85 evra – se nanaša na zastopanje občine v gospodarskem sporu z družbo FH Invest. Občina navaja, da je v tem postopku na prvi stopnji v celoti uspela. Če bo sodba postala pravnomočna, bo moral tožnik občini povrniti potrebne pravdne stroške.