Pahor na posvet povabil enajst pravnikov

Pahor je na delovni posvet, ki bo v sredo ob 14. uri, povabil pravne strokovnjake Igorja Kaučiča, Rajka Pirnata, Cirila Ribičiča, Mira Cerarja, Francija Grada, Erika Kerševana, Jurija Toplaka in Saša Zagorca z ljubljanske pravne fakultete, Janeza Čebulja in Toneta Jerovška s Fakultete za državne in evropske študije ter Andraža Terška s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Po ponedeljkovi odstopni izjavi predsednice vlade se namreč pojavlja vprašanje, koliko časa mora predsednik republike počakati pred razpisom predčasnih volitev oziroma ali je dopustno skrajševanje 30-dnevnega roka, v katerem državnemu zboru lahko predlaga kandidata za predsednika vlade. Pahorja pa med drugim tudi zanima mnenje pravnikov, ali v kolikšni meri na razpis in izvedbo predčasnih volitev vplivajo šolske in parlamentarne počitnice.

Po Pirnatovem mnenju je treba pri obravnavi teh vprašanj izhajati iz namena ustave, da zagotavlja stabilnost političnega sistema, in sicer je to najhitreje z oblikovanjem nove vlade. V ta namen je treba preizkusiti vse možnosti, kar pomeni tudi izkoristiti vse roke, pojasnjuje Pirnat. 30-dnevni rok je po Pirnatovem mnenju mogoče tudi skrajšati, toda le, če predsednik republike po posvetovanjih s poslanskimi skupinami ugotovi, da ni nobene možnosti za novega mandatarja.

Predsednik republike mora svojo dolžnost predlagati mandatarja opraviti resno in tudi nekoliko pritisniti na poslanske skupine, da se potrudijo in iščejo možnosti glede oblikovanja nove vlade, je za STA dejal Pirnat. Po njegovih ocenah tudi v aktualnem položaju, ko je ena od poslanskih skupin razpadla, obstaja možnost za oblikovanje vlade, zato je treba pred razpisom predčasnih volitev preveriti vse možnosti.

Roki povezani z volitvami lahko začnejo teči takoj

Jerovšek, ki se zaradi obveznosti v tujini posveta v predsedniški palači ne bo mogel udeležiti, je za STA pojasnil, da lahko roki, povezani s predčasnimi volitvami, začnejo teči takoj, ko vsi, ki imajo to pravico, izjavijo, da ne bodo predlagali novega mandatarja. Predsednik republike je takšno odločitev že sporočil javnosti, pravici pa bi se morali odpovedati tudi poslanske skupine in 81 poslancev.

Tudi po mnenju Ribičiča lahko podpisi poslancev, da novega mandatarja ne bodo predlagali, roke do volitev skrajšajo, a ob pogoju, da se bodo tega držali. Z vidika ustave pa Ribičič ni želel problematizirati, ali so te izjave zavezujoče ali ne.

Zakaj bi čakali 30 dni?

Teršek pa se sprašuje, kje v ustavi so "našli ta 30-dnevni rok" za predlaganje mandatarja oziroma razpustitev parlamenta. Kot pravi, ta rok ni določen in to namerava na posvetu tudi poudariti. "In zakaj bi čakali 30 dni, če poslanske skupine povedo, da ne bodo predlagale nobenega kandidata," je dodal.

Ureditev je po Terškovem slaba, nedomišljena in bi jo morali popraviti. Dejal je, da so naši pisci ustave glede pristojnosti predsednika republike pri imenovanju mandatarja oziroma razpustitve parlamenta namenoma izpustili en stavek, ki ga nemška ustava, model za slovensko, ima. Z njim se namreč omogoča, da sam presodi, ali bo iskal mandatarja ali razpisal volitve.

Prav tako bo na posvetu postavil tezo, da se lahko do razpusta parlamenta in začetka postopkov za nove volitve pride v 19 dneh po odstopu predsednika vlade. Skliceval se bo na 111. člen ustave, ki ureja volitve predsednika vlade, napoveduje Teršek.