Pahor kot prvi predsednik na uradni obisk v Srbijo

V Ljubljani pričakujejo, da bo prvi uradni obisk predsednika republike od samostojnosti Slovenije pomenil dvig kakovosti prijateljskih odnosov med državama na še višjo raven.

Z gostiteljem, predsednikom Srbije Tomislavom Nikolićem, bosta ob pogovorih podpisala tudi politično deklaracijo o okrepljenih odnosih med državama, na posebni seji pa bo Pahor nagovoril tudi poslance.

Prvi dan bo sploh namenjen pogovorom z najvišjimi predstavniki države. Ob gostitelju se bo tako srečal še s predsednico srbskega parlamenta Majo Gojković in premierom Aleksandrom Vučićem.

Glavni temi pogovorov predsednikov bosta dvostransko sodelovanje s poudarkom na gospodarskih odnosih in seznanitev z razmerami v Srbiji po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so konec aprila prinesle novo vlado. Govorila bosta tudi o pričakovanjih, povezanih z napredovanjem Srbije na poti v EU. Srbija, ki je pristopna pogajanja začela konec januarja, si sicer želi, da bi jih zaključila v štirih letih.

Govorila bosta tudi o sodelovanje v okviru regionalnih pobud in mednarodnih organizacij, o razmerah na Zahodnem Balkanu ter normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom, so napovedali v uradu predsednika republika. Nikolić se je julija lani udeležil prvega vrha predsednikov držav v okviru procesa Brdo, pobudo za katerega sta dala Pahor in hrvaški predsednik Ivo Josipović. Drugi vrh bo letos 15. julija v Dubrovniku.

Pahor bo obiskal tudi prizadeta območja

Po katastrofalnih poplavah, ki so Srbijo, tako kot BiH in Hrvaško, prizadele v minulih tednih, bosta gotovo govorila tudi o nadaljnji slovenski pomoči Srbiji, v petek pa bosta skupaj obiskala tudi v poplavah najbolj prizadeto mesto Obrenovac. Iz urada predsednika so sicer sporočili, da bo program obiska prilagojen razmeram po poplavah.

Odziv Slovenije na potrebe prizadetih je bil tako na ravni humanitarnih organizacij, kot sta Rdeči križ in Karitas, kot tudi posameznikov, srbskih združenj in vlade zelo velik že od začetka. Iz Slovenije so ob tonah pomoči v Srbijo odšli tudi policisti in vojaki s helikopterji, pripadniki civilne zaščite in gasilci, ki so sodelovali pri reševanju. Napotenih je bilo tudi več čolnov in črpalke, s katerimi so črpali vodo iz termoelektrarne v Obrenovcu, ki z elektriko oskrbuje tretjino države. V tem mestu so narasle vode zahtevale največ življenj od skupno 33, kolikor jih je umrlo v poplavah.