OSTALA JE BREZ ŽELODCA, ČEPRAV NI IMELA RAKA: Zdravnici v Zagrebu grozi leto dni zapora

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Zdravniška diagnoza, ki naj bi pomenila začetek zdravljenja nevarne bolezni, se je za žensko končala s posegom, ki ji je za vedno spremenil življenje. Zdravniki so ji odstranili celoten želodec zaradi domnevnega raka, pozneje pa se je izkazalo, da raka sploh ni imela. Zdravnici grozi do leto dni zapora.

Gre za posebej resen primer domnevne zdravniške napake, saj odstranitev celotnega želodca ni poseg, katerega posledice bi bilo mogoče preprosto odpraviti. Človek lahko brez želodca živi, vendar mora trajno prilagoditi prehranjevanje in pogosto potrebuje vseživljenjsko zdravstveno spremljanje. Popolna odstranitev želodca oziroma totalna gastrektomija je obsežen kirurški poseg, ki ga zdravniki med drugim izvajajo pri nekaterih oblikah raka želodca.

Posledice odstranitve želodca

Med operacijo odstranijo celoten želodec in preostali del prebavil kirurško povežejo tako, da lahko hrana iz požiralnika prehaja v tanko črevo. Po podatkih britanske zdravstvene službe NHS bolniki po takšnem posegu ne morejo več jesti na običajen način. Namesto večjih obrokov morajo uživati manjše količine hrane večkrat dnevno, saj prebavni sistem ne deluje več enako kot pred operacijo. Pojavijo se lahko tudi izguba telesne teže, prebavne težave, driska in pomanjkanje pomembnih vitaminov ter mineralov.

Posebej pomemben je vitamin B12. Ker želodec sodeluje pri njegovem vsrkavanju, bolniki po popolni odstranitvi želodca praviloma potrebujejo vseživljenjsko nadomeščanje tega vitamina.

Kako je prišlo do napačne diagnoze?

Primer odpira vprašanje, kako lahko pride do tako resne razlike med prvotno diagnozo in poznejšimi ugotovitvami. Pri sumu na raka želodca je pomembna histopatološka preiskava, pri kateri specialist pod mikroskopom pregleda vzorec tkiva. Rezultat takšne preiskave je lahko odločilen pri izbiri zdravljenja. V primerih, ko se izkaže, da je bila diagnoza napačna, je zato pomembno ugotoviti, ali je do napake prišlo pri odvzemu vzorca, njegovi označitvi, laboratorijski obdelavi, interpretaciji izvida ali pri nadaljnjem sprejemanju odločitev o zdravljenju.

Kateri od teh dejavnikov je bil odločilen v konkretnem primeru, brez vpogleda v dokumentacijo in ugotovitve pristojnih organov ni mogoče zanesljivo določiti.

Zdravnici grozi zapor

Po poročanju Net.hr naj bi zdravnici grozila kazen do enega leta zapora.

Spomnimo, februarja 2024 je javnost izvedela za primer bolnika, ki so mu na Onkološkem inštitutu Ljubljana odstranili želodec zaradi napačne diagnoze raka. Po takratnih ugotovitvah je najverjetneje prišlo do zamenjave tkivnih vzorcev dveh pacientov. Drugi bolnik, ki je dejansko imel raka, je sprva prejel napačno informacijo, da je zdrav. Več o tem si lahko prebrete tukaj.