Osnutek medijskega zakona v drugi kroga javne razprave

V Društvu novinarjev Slovenije menijo, da bi bilo zakon o medijih treba začeti spreminjati pri sami definiciji medija, na novo premisliti javni interes, na novo regulirati popravek in odgovor, uvesti zavezujoče mehanizme uredniške avtonomije, zagotoviti transparentnost postopkov pri menjavah lastništev medijev in na novo definirati koncentracijo lastništva.

Valutni popravki kazenskih določb, usklajevanje z odločbami ustavnega sodišča in kvote slovenske glasbe, ki so predmet trenutne novelacije, pa so po mnenju društva le "slabo izbrani, neambiciozni in ne prioritetni popravki medijske zakonodaje".

Neodobravanje med glasbeniki

Z novo definicijo slovenske glasbe je osnutek novele naletel na neodobravanje med glasbeniki. Za slovensko glasbo bi namreč po novem štela vokalna glasba oziroma vokalno-instrumentalna glasba, izvajani v slovenskem jeziku, ter instrumentalna glasba slovenskega izvora. Osnutek se dotika tudi kvot predvajanja slovenske glasbe. Te ostajajo 20-odstotne, a osnutek določa obveznost predvajanja podnevi.

Zahtevali razrešitev ministrice

Izdajatelje radijskih in televizijskih programov pa je zmotilo predvsem to, da se je osnutek novele medijskega zakona pripravljal mimo njih. Zato je Združenje izdajateljev radijskih in televizijskih programov pri GZS - Medijski zbornici nedavno predsednika vlade Mira Cerarja pozvalo, naj razreši Bizjak Mlakarjevo.

Sledilo je več sestankov ministrice s predstavniki medijev. Dogovorili so se, da bo, ko bodo na ministrstvu proučili prispele pripombe ter z njimi dopolnili osnutek novele zakona, sledil še en krog javne razprave.