Ohranjajo spomin na slovenske partizanske pomorščake

Nadja Terčon je uvodoma predstavila Vitrino meseca in publikacijo o mornariškem odredu ter razložila, da se ji je ideja za včerajšnji dogodek porodila ob primopredaji arhivskega gradiva, ki ga je muzeju lani predal prav dolgoletni predsednik partizanskih pomorščakov, Jože Race. V Vitrini meseca so razstavili drobne, originalne dokumente, ki pričajo o obstoju in delovanju Mornariškega odreda Koper, pa tudi slike prvega čolna, ki je zaplul po slovenskem morju takoj po osvoboditvi, v publikaciji pa so odred predstavili še skozi besedo in dokumentarne fotografije.

"Gre za zelo poljudno besedilo, saj sem želela širši javnosti prikazati predvsem okoliščine, razmere in čas nastanka Mornariškega odreda Koper in ne nazadnje opozoriti na njegov pomen za naše nadaljnje slovensko pomorstvo," je dejala Terčonova.

Mornariški odred Koper je bil ustanovljen 15. oktobra 1944 v Loparju, ko je na področje Komande mesta Koper prišla prva organizirana skupina mornarjev, ki je sodelovala pri osvobajanju severozahodne Istre. Tako je koprski mornariški odred sodeloval tudi v zaključnih bojih za osvoboditev Izole, Kopra in Pirana, saj je njegovo delovanje sodilo v sklop vojaških operacij, katerih cilj je bila osvoboditev Trsta in Primorske. Odred je uspešno uničeval sovražnikove mornariške postojanke, ščitil mestna pristanišča in vzpostavil pomorsko oblast. 1. maja 1945 je bila severozahodna Istra osvobojena in po slovenskem morju je zaplul prvi patruljni čoln partizanske mornarice. Na njem je vihrala zastava, ki so jo sešila dekleta iz Loparja.

Jože Race se dobro spominja tistih časov, ko so poročniku Francu Dermoti ukazali, da na obali ustanovi mornariški odred, v okviru katerega so potem uredili obveščevalni center za področje od Soče do Debelega rtiča.

"Morje smo sicer imeli, nismo pa imeli ladij. Prve tri ladje, ki smo jih dobili, so bile partizanske, prišle pa so iz Dalmacije. En vlačilec in dve ribiški ladji, to je bila partizanska mornarica. Oborožena je bila zelo dobro in za tisti čas odlično opremljena. Zdaj imamo mornarico, ki jo lahko res častimo. Upam, da smo kaj prispevali k temu, da imamo danes svojo mornarico," je dejal Race.

Odred je ves čas svojega obstoja uspešno izvajal svoje naloge, sodeloval v napadih na okupatorja, predvsem pa je okrepil obveščevalno dejavnost, tako da je razširil obveščevalno mrežo med domačini, med katerimi so bili tako Italijani kot Slovenci. Po mnenju mnogih je prav njegova dejavnost pripomogla, da si je Slovenija v okviru Jugoslavije priborila izhod na morje.

O svojem doživljanju tistih časov je številnim obiskovalcem spregovoril tudi nekdanji partizanski pomorščak Ciril Kobal, ki je bil v času vojne radiotelegrafist in dnevno poročal o gibanju sovražnih sil po morju in kopnem. Dogodke je opisoval tako živo, kot bi se zgodili včeraj in ne več kot pol stoletja nazaj.

Ob koncu srečanja je Bojan Česnik iz Združenja borcev izrazil zadovoljstvo, da je domicil slovenskih partizanskih pomorščakov v Piranu, ter dodal: "Resnično smo ponosni, da so med nami trije še živeči pomorščaki, tovariši Ciril Kobal, Jože Race in Miro Kocjan. Če bi danes imeli takšne ljudi v naših vrstah, se ne bi dogajalo to, kar se."

V spomin na ustanovitev koprskega mornariškega odreda 15. oktobra v Piranu obeležujejo občinski praznik. Pomorski muzej Sergej Mašera Piran v svoji stalni muzejski postavitvi Slovenski pomorščaki 1918−1945 predstavlja tudi Mornariški odred Koper, s čimer skrbi, da spomin na pomembne dogodke iz polpretekle zgodovine ne utone v pozabo. Sodeč po številnih obiskovalcih včerajšnje predstavitve se za ohranjanje spomina vsekakor ni potrebno bati.

Sorodne vsebine:

Razprodani pevski zbor Pinko Tomažič

Danes praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini

Ljubezen rešila koprsko pristanišče!