Ogorčeni odzivi na zahtevo opozicije po referendumu

Zahtevo je podpisalo 27 poslancev PS, poleg njih pa še nekdanji poslanec PS Borut Ambrožič, poslanec SD Srečko Meh in nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Zakona namreč ne predstavljata del rešitve za upravljanje državnega premoženja in položaja naših bank, ampak vodita le v poglabljanje težav, opozarjajo. Pri sanaciji bank opozarjajo, da je rešitev najdražja možna za davkoplačevalce, pri holdingu izpostavljajo kršenje smernic OECD in neskladnost z ustavo.

Referendum v ustavno presojo

Ker sta zahtevi podprti s 30 podpisi poslancev, je DZ dolžan referenduma razpisati, in sicer v roku sedmih dni od vložitve zahteve, to je do torka, 6. novembra. Vlada je sicer že napovedala, da se bo v primeru zahteve za referendum obrnila na ustavno sodišče. "Če bo do tega prišlo, bodo ustavni sodniki zagotovo razumeli argumente vlade in referendum prepovedali," je danes dejal minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič.

Virant je danes povedal, da je bila zahteva za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu vložena pravočasno. Vendar pa obstaja problem pri referendumu o sanaciji bank, na prvi pogled namreč kaže, da je zahtevi priložena kopija oz. scan podpisov.

Scan ni nič drugega kot elektronski zapis oblike originalno deponiranih podpisov, je Virantove dvome komentiral vodja PS Jani Möderndorfer. Nikjer ne piše, da morajo biti podpisi originalni, pomembna je le jasno izražena volja, je poudaril.

Dokončna odločitev o referendumu v petek

Dokončno odločitev glede razpisa tega referenduma bo Virant sprejel v petek, ko se bo posvetoval s pravniki. Osebno meni, da "mora biti vsaka volja izražena z lastnoročnim podpisom, še posebej če gre za tako pomembno zahtevo, kot je zahteva za referendum".

V primeru referenduma bo Sloveniji padla verodostojnost, da lahko uspešno sprejema kakršne koli ukrepe za reševanje zaostrene finančne in gospodarske krize, ter da ima instrumente za reševanje težav v bančnem sektorju, so se na zahtevo za referendum odzvali na finančnem ministrstvu. Poleg tega bo ogrožena naša možnost zadolževanja, zaradi težav z bankami pa nam grozi dodatno poslabšanje gospodarskih razmer.

Grozi nam nelikvidnost

Minister Šušteršič pa je razkril, da letos poleti, ko se je največ govorilo o problemu slabih terjatev v slovenskih bankah, za ponujene slovenske obveznice ni bilo nobenega zanimanja. Če bi se takšen položaj ponovil ob nedavni izdaji obveznic v ZDA, bi se znašli v nelikvidnem položaju in bi moral zaprositi za mednarodno pomoč. "Takšen položaj se lahko ponovi, če ta dva zakona ne bosta sprejeta in bo zaradi njunega padca na referendumu prišlo še do politične krize," je opozoril.

V koalicijskih strankah so se na vložitev zahteve odzvali z ogorčenjem. V SDS menijo, da so se v PS in SD dokončno "razgalili kot orodje stricev iz ozadja, ki so slovensko suverenost ogrožali pred 21 leti in jo ogrožajo tudi danes". Pravijo, da je predsednik PS Zoran Janković nekredibilen, ker je večkrat izjavil, da nikoli ne bodo zahtevali referenduma.

Po mnenju SLS je PS pokazala svojo destruktivnosti in to, da ji ni mar za razvoj Slovenije, spodbudo gospodarske aktivnosti in za delovna mesta. Vladna koalicija je našla dogovor z vsemi, ki so imeli pomisleke o teh dveh zakonih, le PS trmasto ostaja za vsako ceno proti, so dodali.

V DeSUS pravijo, da je zahteva neodgovorno ravnanje in da podpisniki delajo škodo Sloveniji.

DL: Gre za napoved vojne Janši

DL pa ocenjuje, da je prvak PS Janković napovedal premieru Janezu Janši totalno vojno, žrtev pa bodo država in državljani.

Iz SD so sporočili, da so predlagali vrsto rešitev za učinkovito sanacijo bank in kakovostno upravljanje državnega premoženja, ter da na koncu nosi odgovornost za referenduma vlada, ker ni reagirala v skladu z njihovimi priporočili in predlogi.

Vogrin: Nepovezani lahko glasujemo po svoji vesti

Vogrin je pojasnil, da ima kot neodvisni poslanec ta privilegij, da lahko glasuje po svoji vesti. Sicer pa mora biti za tako pomembne odločitve, kot sta omenjena zakona, dosežen širok konsenz med stroko, pozicijo in opozicijo, je prepričan.

Oglasila sta se tudi kandidat SD za predsednika republike Borut Pahor in kandidat SDS in NSi za predsednika republike Milan Zver.

Pahor je dejal, da se z vložitvijo zahteve, ki je ne podpira, začenja novo obdobje politične negotovosti in morda politične krize. Meni, da se je temu možno izogniti le z dogovorom parlamentarnih strank, ki da je nujen, kljub temu da se zdi nemogoč.

Zver je ocenil, da je zahteva napad na suvereno in samostojno Slovenijo, saj da referendum o ključnih protikriznih ukrepih pomeni poslabšanje bonitetnih ocen. Referendum po njegovih besedah pomeni blokado in zaradi nje predstavlja veliko nevarnost bankrota.

Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je sicer vložil tudi Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, a se je izkazalo, da je k njej priložil premalo veljavnih podpisov.

Podpisi vloženi "pet pred dvanajsto"

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije pa je vložil pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, a jo je po dogovoru z ministrstvom za finance umaknil.

Prav tako zahteve za referendum ni izglasoval državni svet. Referendum o obeh zakonih je tako lahko zahtevalo še 30 poslancev, rok za vložitev zahteve pa se je iztekel v torek opolnoči. Zadnji pogovori o možnosti vložitve zahteve so v opozicijskih poslanskih skupinah stekli v torek zvečer, nato pa so zahtevo vložili malo pred iztekom roka.