OD SOCIALISTOV PRESTOPIL K SOCIALDEMOKRATOM: "Morda se malo staram, a ostajam levičar" (INTERVJU)
Manj kot tri mesece pred volitvami je Matej Tašner Vatovec presenetljivo prestopil iz Levice v Socialne demokrate (SD). V političnih kuloarjih so se pojavili namigi o morebitnih obljubah ali volilnem preračunu, vendar Vatovec, trikrat izvoljen v Državni zbor na listi Levice v volilnem okraju Koper I, zanika kakršnekoli zakulisne dogovore. Poudarja, da je njegova odločitev temeljila na večji možnosti učinkovitega političnega delovanja in ne na spremembi vrednot, ki ostajajo enake. Med ključnimi razlogi za odhod iz Levice navaja poslabšane medosebne odnose, premočno podrejanje vladni logiki in strateško nezrelost stranke. Hkrati ocenjuje, da so programske razlike med Levico in SD majhne, njegova odločitev pa je bila politično tvegana. Napoveduje tudi ponovno kandidaturo v Kopru, kjer vidi zdravo notranjo konkurenco kot koristno za skupni volilni rezultat SD. Volilna kampanja za državnozborske volitve se uradno prične 19. februarja. Na Regionalu pa bomo do takrat objavili intervjuje s poslanci iz slovenske Istre, ki so na prejšnjih volitvah dobili zaupanje volivcev.


Matej T. Vatovec je v intervju za Regional poudari, da prehoda iz Levice k Socialdemokratom ne razume kot prelom, temveč kot zaključeno poglavje političnega delovanja, iz katerega izhaja z enakimi vrednotami in brez osebne spremembe stališč. Zavrača kakršnokoli vpletenost ali obveščenost o aferah, o katerih so špekulirali nekateri mediji, in poudarja, da to ni vplivalo na njegovo odločitev. Kot ključne razloge za odhod navaja poslabšane medosebne odnose, premočno podreditev vladni logiki ter odsotnost strateškega razmišljanja stranke, na kar je dolgo opozarjal. Programske razlike med Levico in SD ocenjuje kot majhne, odločitev za socialne demokrate pa utemeljuje z večjo sposobnostjo sprejemanja skupnih odločitev in delovanja v koalicijah. Zanika kakršnekoli zakulisne dogovore ali obljube funkcij ter poudarja, da je z vidika pragmatičnosti s prestopom politično tvegal. Napoveduje kandidaturo v Kopru in ocenjuje, da je notranja konkurenca znotraj stranke zdrava ter koristi skupnemu volilnemu rezultatu.
Veliko se špekulira o razlogih za vaš odhod iz Levice, vendar ste o tem precej redkobesedni. Bi morda lahko nekoliko več povedali, kaj vas je vodilo k tej odločitvi?
V podrobnosti ne želim zahajati. Mislim, da je to zgodba preteklosti oziroma nekega prejšnjega poglavja, ki je bilo v mojem političnem življenju koristno in tudi polno dobrih in tudi drugačnih izzivov. Ampak na tej točki ne bi več kot to, ker mislim, da ne koristi nikomur. Ključno je, da se predvsem v politiki gleda naprej, na to, kaj so potrebe, ki jih imamo kot družba, kot skupnost, tudi kot državljanke in državljani. In to je bil tudi glavni razlog, zakaj sem vstopil v politiko. Osebno se ne spreminjam in bom delal tako, kot sem doslej.
V medijih se je ugibalo tudi o tem, kaj ste mislili, ko ste omenili "dogodek", zaradi katerega ste sprejeli končno odločitev, omenjala se je celo afera Fotopub in domnevna vpletenost Luke Mesca. Je kaj na tem ali to v celoti zanikate?
Jaz o tej tako imenovani aferi ne vem ničesar. Iz medijev pač beremo, veliko stvari se govori. Očitki okoli afere Fotopub so sicer prihajali bolj ali manj s strani medijev, ki so bolj naklonjeni opoziciji. Res ne želim špekulirati, kaj je v ozadju, kakšne so okoliščine, ali je sploh dejansko kaj na tem, ampak o tem resnično sploh nisem razmišljal, niti nisem obveščen o tem. Te zgodbe me tudi ne zanimajo.
Omenjali ste interne odnose v stranki. Torej je to tisto, kar vas je najbolj motilo?
Medosebni odnosi so zagotovo del okoliščin, ki so pripeljale do mojega razmisleka, da sem sploh začel o tem razmišljati in potem seveda na koncu tudi sprejel odločitev. Ni pa šlo za vprašanje idej ali političnih stališč. Problem je tudi to, da smo se res močno podredili vladni logiki. In potem na koncu tudi neka dezorganiziranost oziroma to, da se po več kot desetih letih delovanja še vedno včasih ne zna razmišljati malo bolj taktično in strateško. To so stvari, na katere sem ves ta čas skušal opozarjati. Na podobne stvari je sicer opozarjal tudi bivši kolega Kordiš. Po določenem času me je ta razmislek pripeljal do tega, da se stvari najbrž ne bodo spremenile v kakšno drugo smer.
Verjetno Levica v času, ko je vladna stranka, ne more biti več tako kritična, kot smo bili prej navajeni. Vas je to motilo, da se je nekako integrirala v sistem?
Ne. Jaz nisem človek, ki bi za vsako ceno vztrajal na svojem prav. Razumem koalicijsko dinamiko, razumem, da je pri upravljanju države treba upoštevati bistveno več različnih stališč. In to je edina pot, po kateri lahko uresničuješ svoja načela ali program. Res je, da smo bili včasih morda preveč, dajmo temu reči, prizanesljivi do kakšne poteze vlade kot celote, ampak mislim, da to ni bilo ključno vprašanje.
Če ne gre za programska vprašanja, zakaj ste potem izbrali Socialdemokrate in ne Kordiševe Socialiste?
Ne, ne gre za programska vprašanja. Mislim, da stališča med Socialnimi demokrati in Levico niso tako različna, razlika je ravno v sposobnosti sprejemanja skupnih odločitev in v izkušnjah delovanja v koalicijah. Jaz sicer Miho zelo cenim, kar se tiče njegove vztrajnosti in zelo trdnega in neomajnega zagovarjanja svojih stališč. Je pa res, da je to eden od načinov oziroma pristop, na podlagi katerega potem na koncu ne moreš priti do nobenega v bistvu pozitivnega zaključka, če tako deluješ v koaliciji. In ta trenutek nobena stranka v Sloveniji ne more sama voditi države.
Vrniva se k govoricam glede vašega prestopa. Nekateri omenjajo celo ponudbo za veleposlaniško mesto. Kako to komentirate?
Vsa ta ugibanja ocenjujem kot zlonamerna, saj se jih lahko interpretira kot nekakšno kupčkanje, kot neko transakcijo. Nobene kupčije ni. Tako kot sem že večkrat poudaril, sem s to svojo odločitvijo, če želite praktično ali pragmatično, šel v bolj negotove vode. Trenutno je glavni cilj pomagati k čim boljšemu rezultatu SD na volitvah. Kaj se bo zgodilo po 22. marcu, bo pa vprašanje za naslednji krog.

Kandidirali boste v istem volilnem okraju kot prej?
Tako je. Pogovarjamo se o nastopu v Kopru, kjer sem kandidiral že na vseh prejšnjih volitvah, zato da okrepimo Istro.
Znotraj SD boste kandidirali proti zelo močnim kandidatom iz vaše nove stranke, na primer Meiro Hot. Je prostor za dva poslanca SD?
Absolutno je prostor za dva poslanca. Druga volilna enota je že v preteklosti pokazala, da je moč volilni rezultat bistveno izboljšati glede na prejšnje volitve. Volitve so v vsaki stranki na nek način tudi konkurenca med kandidati. Ti je zdrava konkurenca, saj služi temu, da se kot stranka čim bolj okrepimo. In mislim, da je podobna logika povsod. Vsak okraj, ki prinese višji odstotek glasov, pomaga celotni listi v volilni enoti. Iz tega vidika je to lahko samo prednost. Ne gre pa samo za izboljšanje rezultata stranke v Istri ali v drugi volilni enoti, ampak tudi za poudarek na Kopru. Mislim sicer, da so imeli Socialni demokrati v preteklosti ustrezne kandidate, njihovi rezultati niso bili slabi. Včasih so bili celo boljši od mojih.
Kandidat vaše bivše stranke Levice bo po vsej verjetnosti Alan Medveš. Z njim ste bili vedno v dobrih odnosih. Kako bo zdaj, ko se bosta srečala na različnih straneh in se morala boriti za v bistvu iste volivce?
Kampanjo delaš za ljudi, ne proti drugim kandidatom. Na volitvah vsi skušamo prepričati volivke in volivce, da so programi posameznih strank najbolj ustrezni oziroma tisti, ki bodo prinesli največ koristi. Socialni demokrati gremo na volitve s tremi zelo preprostimi idejami: mir, razvoj in blaginja. In za to potrebujemo dogovor za stabilno družbo, ki bo lahko prosperirala.
Če prav razumem, boste zastopali iste ideje kot prej?
Idej nisem spremenil. Tudi kar se tiče programa socialne demokracije in Levice, še enkrat poudarjam, da nas več stvari združuje kot ločuje.
V čem pa potem vidite razliko?
Socialna demokracija je tradicionalna stranka, lahko jo imenujemo tudi sistemska, ampak ideje, ki jih zagovarja, so od vedno na polju leve širine. V statutu stranke se še vedno govori o demokratičnem socializmu. To, kar Američani imenujejo socializem, je v resnici socialna demokracija – ideja, stara sto let, ki je prinesla pomembne družbene premike. Prednost je tudi v bolj stabilni strukturi stranke, ki lažje manevrira v zapletenih koalicijskih razmerah. A ključen je program, ki v krogu poudarja mir za razvoj in razvoj za blaginjo.
Bi torej lahko rekli, da ste se "deradikalizirali" od socializma k socialdemokraciji?
(v smehu) Morda se malo staram. Dobro desetletje v politiki ni malo. Gre za zrelost, za razumevanje stvari tudi z druge perspektive. To poglavje je za mano, odpiram novo. Še vedno sem levičar, le pristopi so morda drugačni.

06 →Naprej v branje
Vse novice →
Z IDEJO DO 5.000 EVROV: Slovenski osnovnošolci lahko s svojo ustvarjalnostjo spremenijo Debeli rtič
B.Č.1 min
AMERIKA DANES ODLOČA O TRUMPOVI PRIHODNOSTI: Bodo republikanci izgubili večino v kongresu?
M.M.1 min
Komentarji 0
Bodi prvi, ki bo komentiral.