OD LONDONSKE MICHELINKE DO KOPRSKE BUTELKE: Lenart Černelič dokazuje, da vino ni le za poznavalce

Na tem naslovu je sicer že v drugi polovici 90. let na področju izbrane vinske ponudbe orala ledino vinoteka Brenta, ki jo je vodil Igor Jakomin, zadnjih nekaj let pa so za vinoljubce skrbeli Okusi Istre. Od sredine januarja je v ta prostor vnesel novo energijo, zanos, kuriran vinski izbor in predvsem široko znanje na področju vinske kulture Lenart Černelič, ki ima pri svojih 37 letih za seboj že številne mednarodne izkušnje.

S katero zvrstjo vina bi Lenart Černelič najbolje opisal Koper? "Z barbero, ker je zame Koper veliko in malo mesto, je fensi, ampak domače in barbera v njegovi najboljši verziji je ravno takšno. Resno, a preprosto vino, kompleksno in istočasno enostavno."

V Londonu je moral pozabiti na vse, kar je dosegel doma

Prihaja iz Brežic, a v Koper se je zaljubil že leta 2012, ko je približno dve leti tu tudi živel. Nato se je odpravil v London. Zakaj? "Malo zato, ker se mi je zdelo, da v Sloveniji vedno plavam proti toku. Sem človek, ki se vedno rad kaj novega nauči in takrat mi to ni bilo dovoljeno. Zdaj sicer opažam, da se je v Sloveniji veliko spremenilo," odgovarja. V London je, kot pravi, odšel tudi z veliko ega. "V Sloveniji sem bil že razmeroma izkušen gostinec. Imel sem podjetje za organizacijo dogodkov, kjer smo prirejali festivale tudi za 20.000 ljudi. Ko sem prišel v novo okolje, sem ugotovil, da jih ne zanimam in začeti sem moral z ničle, s poliranjem kozarcev, pribora …," opiše svojo prvo izkušnjo z Londonom, kjer pa, kot kmalu doda: "Hitro izstopaš, če se malo potrudiš in dobro delaš."

V prvih petih letih dela v Londonu je imel tako kar devet napredovanj v različnih lokalih, v katerih je delal. To mu je vlilo novega zagona in samozavesti in začel se je spogledovati s funkcijo menedžerja lokala. Toda, kot pravi, ne zato, ker bi rad bil šef, ampak ker ne mara slabega vodenja. Med delom je tako veliko opazoval te menedžerje in opazil, da je njihovo poznavanje vin precej šibko. In tu je Lenart začel pisati svojo pot, ki je zapisana vinu.

Izkušnje nabiral v Michelinki

"Imel sem srečo, da so v moji prvi službi ponujali izobraževanja Wine & Spirits Education Trust, ki je lep uvod v vino. V letu in pol sem naredil tri stopnje tega izobraževanja. Ko sem končal tretjo stopnjo, sem si rekel, okej, v vino bom zagrizel 100 % in dobil službo v znani londonski restavraciji Sketch kot somelje, ki ima danes tri Michelinove zvezdice, ko sem jaz delal tam, pa je imela dve," opiše svojo nadaljnjo pot. Tu ga je popolnoma fasciniral vodja za vina Fred Brugues, za katerega pravi, da je izjemen poznavalec vin, a zelo pod radarjem: "Vsi vejo za njega in hkrati ne vejo." Nato se mu je v Londonu ponudila priložnost za delo v drugačnem okolju, v verigi restavracij, ki je imela tudi vinsko trgovino. "Zagrabil sem priložnost in tri leta vodil trgovino in skrbel za vinske karte restavracij, kar je bilo zelo pomembno za moj poslovni razvoj, ustvaril sem si tudi ogromno kontaktov," pove.

A zelo zanimiva preizkušnja ga je čakala na otoku Guernsey v Rokavskem prelivu, ki šteje približno 64.000 ljudi in kjer so večinoma uvažali cenena južnoafriška vina. "Guernsey je kot brezcarinska cona zelo bogat otok, a ljudje so pili večinoma ta vina. Povezal sem se z nekaterimi iz Londona in začel uvažati na otok bolj kakovostna vina," pove. Ta proces "vinske prevzgoje" je trajal sicer dve leti, ampak nato si lahko na otoku okušal še številna druga vina, tudi slovenska. Tam je začel tudi s prilagojenimi vinskimi pokušinami in s katerimi nadaljuje tudi v koprski Butelki. "V enem trenutku sem se vprašal, kaj znam zares dobro delati? Vino je imelo smisel, ker Koper nima takega lokala."

Sodeloval tudi z Ano Roš

Še pred Butelko se je zgodila Ana Roš. "Ves čas sem iskal možnosti za vrnitev nazaj v Slovenijo, a niti do razgovora za delo nisem prišel, čeprav sem imel že kar nekaj izkušenj v Londonu za sabo. Tako sem se bolj za hec prijavil na razpis od Ane Roš, sicer bolj zaradi podpore moji prijateljici, iskali pa so samo natakarje. Po razgovoru, ki je trajal vsega deset minut, sva se takoj ujela in ponudila mi je funkcijo operations managerja. Prvi projekt je bil v Savudriji, ki je splaval po vodi, nato sem sodeloval pri projektu bistroja Jaz, še prej pa pekarne Ane Roš v Ljubljani," pojasni.

V Kopru našel prostor za svojo vinsko zgodbo

Kdaj pa se je 'zgodil' Koper? "Že na začetku mojega povratka v Slovenijo. Zdelo se mi je odlično izhodišče zaradi bližine Savudrije, Ljubljane in Hiše Franko, a v enem trenutku sem se vprašal, kaj znam zares dobro delati? Vino je imelo smisel, ker Koper nima takega lokala," odgovori.

Glede bogate vinske dediščine tega lokala pravi, da se v tem prostoru čuti ta energija. "Prostor je zelo lep, primeren za to dejavnost, bi pa rekel, da sem mogoče bolj podoben Brenti kot pa Okusom Istre. Po pogovoru z Igorjem Jakominom, ki me je že obiskal, imam občutek, da podobno razmišljava in imava podobne interese," doda.

Ob začetku delovanja je imel v trgovini 110 vinskih etiket, vzpostavil je tudi spletno trgovino, njegova želja pa je ponudbo razširiti na 400 oziroma 500 etiket. "Prostora imam dovolj. Kjerkoli sem delal vinsko karto, sem se vedno prilagodil kraju, v katerem deluje lokal, v Butelki si pa želim, da stranke dobijo vse," je pojasnil.

Od svežih belih do kompleksnih rdečih: za vsak okus nekaj

Sredi letošnjega poletja se je ponudba razširila na približno 180 etiket, po koncu turistične sezone pa se je njihovo število nekoliko zmanjšalo. Še širši izbor je na voljo v spletni trgovini, saj Černelič pri prodaji sodeluje neposredno z vinskimi kmetijami. Pomemben del ponudbe v trgovini ves čas predstavljajo tudi lokalna vina, s poudarkom na koprskih vinarjih, ki se predstavljajo vsak s po dvema etiketama.

"V ponudbi imam široko paleto vin, od preprostih, svežih vin do kompleksnejših rdečih. Prodal sem že vina iz prav vseh kategorij, saj jih ljudje izbirajo za različne priložnosti. Prav raznolika ponudba mi omogoča, da lahko zadovoljim različne okuse in želje kupcev," pojasnjuje Černelič.

Butelka širi vinska obzorja Koprčanov

V Kopru želi širiti znanje o vinu in vinski kulturi, predvsem pa vino približati širšemu krogu ljudi, brez nepotrebnega zapletanja in vinskega snobizma. Na kakšen način želi to doseči? "S prilagojenimi pokušinami, s katerimi se želim bolj povezati z udeleženci in približati vino vsakomur. Moj cilj ni učiti o vinu, ampak pomagati razumeti vino. To je seveda dolg proces, ampak jaz imam rad tek na dolge proge," je pojasnil ob odprtju.

Danes ocenjuje, da mu zastavljeno vizijo že uspeva uresničevati. V Butelki organizira degustacije za manjše skupine, na katerih obiskovalci ne pridobivajo le novega znanja, temveč tudi samozavest pri izbiri vin. Kot pravi, se ljudje na pokušanjih počutijo sproščeno, upajo si izraziti svoje mnenje in se ob tem veliko naučijo. Kljub temu se zaveda, da gre za dolgoročen proces.

Po njegovih besedah je zanimanje za vinsko kulturo med Koprčani že zdaj precejšnje, težavo pa vidi predvsem v pomanjkanju lokalov, kjer bi si lahko privoščili kakovosten kozarec vina. Butelka se zato osredotoča predvsem na butična vina, ki jih kupci pogosto izbirajo za posebne priložnosti, darila ali večerje, manj pa za vsakodnevno oziroma količinsko večje nakupovanje.

Posebej ga veseli, da obiskovalci pogosto pridejo z željo po točno določenem vinu, nato pa skozi pogovor odkrijejo tudi kaj novega. "Ljudje velikokrat pridejo po konkretno vino, potem pa skozi pogovor postanejo bolj samozavestni in se odločijo poskusiti tudi kaj drugega," pojasnjuje Černelič, ki prav v takšnem osebnem pristopu vidi eno največjih prednosti Butelke.

"Vino delajo kmetje, ne pa ljudje v zlatih rokavicah"

Kakšna pa je pravzaprav njegova filozofija? "Preprostost, brez kompliciranja. Večina ljudi, ki se odloči za vinski posel, začne komplicirati, pojavi se snobizem … Nehajmo s tem! Vino delajo kmetje, ne pa ljudje v zlatih rokavicah," še sklene.