OBŽALOVANJA OB RENZIJEVEM ODSTOPU: Padla reforma stvar Italije

Kot je dejal tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert, sta Merklova in Renzi zelo dobro sodelovala, Nemčija pa je podpirala njegovo reformno usmeritev.

Obenem pa, kot je dejal, v Berlinu spoštujejo demokratično odločitev italijanskega naroda in bodo tudi naslednji italijanski vladi ponudili partnerstvo in sodelovanje.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier (spodaj) je medtem izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti vladne krize v Italiji.

"Rezultate v Italiji spremljamo z zaskrbljenostjo," je v okviru obiska Grčije v televizijskem pogovoru z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom povedal Steinmeier. "Menim, da je Renzi naredil pravo stvar, nujno stvar, a volivci ga niso podprli," je pripomnil.

"Seveda ne gre za krizo v državi, gre pa za vladno krizo, ki jo je treba rešiti (...), to ni pozitivno sporočilo Evropi v že tako težkih časih," je še dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da spoštuje Renzijevo odločitev, hkrati pa je izrazil upanje, da bo Italija uspela sama premagati krizo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je dejal, da je bila Renzijeva vloga v italijansko-ruskih odnosih tudi v težkem obdobju zadnjih let zelo pomembna, spodbujal je aktiven in konstruktiven dialog na najvišji ravni.

Glede ustavnih reform, ki so jih Italijani na nedeljskem referendumu zavrnili, pa je Peskov dejal, da gre za povsem italijansko notranjo zadevo, zato je nima pravice komentirati.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je prav tako dejal, da je izid referenduma, ki je del demokratičnega procesa, odločitev Italijanov. Dodal je, da referendum nikakor ne bo spremenil položaja Italije v Natu.

Poudaril je še, da je cenil sodelovanje z Renzijem pri soočanju z izzivi z juga in vzhoda.

Renzi je po zavrnitvi ustavnih reform na nedeljskem referendumu napovedal svoj odstop, ki naj bi ga sporočil še danes.

Na referendumu je za ustavne reforme, ki jih je zagovarjal Renzi in ki naj bi zagotovile večjo politično stabilnost v državi, glasovalo 40,9 odstotka volivcev, proti pa jih je bilo 59,1 odstotka.