OBALNI POSLANEC MATEJ T. VATOVEC VLADI: Obvoz ali prekategorizacija hitre ceste med Škofijami in Koprom

Namesto, da bi bila tranzitu namenjena hitra cesta, so postale tranzitne lokalne, občinske in državne ceste, kar kažejo tudi podatki dnevnega štetja prometa. Avtodomi, prikolice, vozila vseh mogočih evropskih registrskih oznak se vozijo po lokalnih in zasebnih cestah, celo dvoriščih, globoko v naselja od Škofij do Tinjana, Bertokov in Prad, Škocjana, Bošamarina, piše v današnji pobudi vladi. Zato civilne iniciative predlagajo dve možni rešitvi.

Prva možna predlagana rešitev je preusmeritev prometa s cest, ki potekajo vzporedno s hitro cesto (HC) H5 na odseku med mejnim prehodom Škofije in priključkom Koper (Slavček-Center), na HC H5. "Skladno z določili 12. člena Uredbe o cestninskih cestah in cestnini bi to obravnavali kot obvoz HC H5. Na odseku, ki bo veljal kot obvoz, ni potrebno uporabljati elektronske vinjete," utemeljuje predlog Vatovec in nadaljuje:

"V primeru, da predlagana preusmeritev prometa z vzporednih cest na HC H5 ne bi bila izvedljiva, predlagam, da vlada izvede prekategorizacijo sedanje hitre ceste HC H5 na odseku Škofije-Koper (Škocjan)-Dragonja v dolžini 7,8 km, v kategorijo državne glavne ceste I. reda (G11) s spremembo Uredbe o kategorizaciji državnih cest."

Vlada lahko na določenem odseku preusmeri promet s cest, vzporednih s cestninsko cesto, kadar druga necestninska vzporedna cesta iz upravičenih razlogov, kot so prometna varnost, pretočnost prometa in varovanje bivalnega okolja, ne more prevzeti dodatnega prometa. Prav tako lahko zaradi neskladja z merili za kategorizacijo hitrih cest vlada spremeni hitro cesto v glavno cesto, navaja Vatovec v poslanski pobudi.

Ob tem je spomnil, da je bila Obalna cesta, ki se sedaj imenuje HC H5, prvotno zgrajena in namenjena povezovanju med pomembnejšimi središči regionalnega lokalnega pomena ter dostopu na slovenski avtocestni križ in s takšno funkcijo tudi leta 2005 predana v uporabo kot cesta, za katero se ne plačuje cestnina.

"Lokalna skupnost je ob tako deklarirani namenski rabi hitre ceste tudi privolila v izvedeno umeščanje v prostor, saj je na nekaterih odsekih v Bertokih in na Škofijah trasa 'povozila' takratno državno glavno cesto. Enako je sicer storila tudi Italija pri gradnji svoje hitre ceste do mejnega prehoda Škofije, a je le-ta neplačljiva in zato dejansko v funkciji povezovanja središč regionalnega pomena Trst-Koper-Izola-Piran-Umag," piše.

V postopku javne obravnave so v strokovni komisiji sodelovali tudi krajani Škofij. Ob prekategorizaciji v hitro cesto je bilo lokalno prebivalstvo dejansko prevarano, saj ni bila zgrajena ustrezna nadomestna državna cesta, zato je takšna rešitev tudi v nasprotju z Aarhuško konvencijo (op. uredništva: gre za konvencijo, ki zagotavlja pravico do dostopa do okoljskih informacij, pravico do sodelovanja pri sprejemanju okoljskih predpisov in pravico do sodnega varstva v okoljskih zadevah), ki jo je Slovenija ratificirala leta 2004.

Matej T. Vatovec

S tem, ko je postala HC H5 plačljiva, je Slovenija prekršila svoje obveze iz dobrososedskega sodelovanja (Londonski sporazum, Osimski sporazum) z Italijo. Slednja je ohranila HC in AC do Tržiča kot necestninski, znotraj razmejitvene cone STO, ki je sedaj oddaljena 40 km od mejnega prehoda Škofije. "Gre za obmejno območje, ki ni primerljivo z nobenim drugim območjem v Sloveniji," poudarja v poslanski pobudi.

Pa še na eno posebnost je med drugim spomnil Vatovec, da HC H5 ne izpolnjuje vseh potrebnih meril za svojo kategorijo, saj ima zgolj prometno, ne pa tudi uporabnega dovoljenja. "Tehnična izvedba številnih nevarnih priključkov v območju bivšega mejnega prehoda Škofije ne ustreza domačim in evropskim normativom za hitre ceste. Dars v 15 letih na tem območju ni uspel lastninsko in prostorsko urediti varovalnega pasu za cesto te kategorije in situacija ne ustreza njihovim lastnim smernicam," še piše v zaključku poslanske pobude vladi.