Obala brez knjižnic, galerij, Pomorskega muzeja?

Mestna knjižnica Izola

Osnutek predvideva, da javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine in imajo manj kot 15 zaposlenih, po novem letu ne bi bile več pravne osebe. Predlog po navedbah ministrstva za javno upravo nikakor ne pomeni ukinjanja dejavnosti zavodov, temveč racionalizacijo podpornih dejavnosti s povezovanjem manjših zavodov, poudarili so tudi, da gre zgolj za predlog, posredovan v medresorsko in širšo razpravo in ne dokončno sprejet sklep. A že sama ideja o nižanju stroškov delovanja tovrstnih zavodov na takšen način, je dvignila veliko prahu.

V igri tudi obalni zavodi

Na Obali bi bilo na udaru precej predvsem kulturnih institucij, denimo piranska in izolska knjižnica, Pomorski muzej Sergeja Mašere, Obalne galerije, Avditorij Portorož, pa denimo Ljudska univerza, za las pa bi šlo mimo ukrepa koprsko gledališče s 16 zaposlenimi. "Mestna knjižnica Izola je ena izmed 58 splošnih knjižnic, ki izvajajo kakovostno knjižnično dejavnost, zato je število prebivalcev, obiskovalcev, izposojenih knjig in programov le nekaj kriterijev, ki bi jih morale zajeti analize in bi jih morali narediti pred sprejemom tako ostrega poseganja v avtonomijo zavodov," je predlog ministrstva za Regional komentirala Marina Hrs, direktorica Mestne knjižnice Izola in ga označila za "skrajno birokratsko potezo, s katero računajo na prihranek  5 milijonov evrov pri vseh javnih zavodih, ki imajo 15 ali manj zaposlenih."

"Če bo zakon sprejet, je vprašljiva kakovost storitev, v katero so bila vložena desetletja, kajti  kultura in bralna kultura nista danost sama po sebi, ampak  nenehen proces, ki ga v skladu z zakonodajo in stroko opravljajo strokovno usposobljeni zaposleni. Birokrati, ki  se ne ozirajo  v prihodnost in ohranjanje kulture, knjige in branja,  lahko s tako nepremišljenim ukrepom v kratkem času povzročijo nepopravljivo škodo, zato menim, da bi morali zavodi ohraniti status pravne osebe," je še jasna Hrsova, ki dodaja, da prizadevanja za družbo znanja ne posegajo v temelje, na katerih se ta gradi, kar dolgoročno pomeni  ohraniti  knjigo, jezik in kulturo in izboljševati doseženo kakovost ter narediti korak naprej. Predlagani ukrep pa je po njenem mnenju popolno nasprotje vsega tega.