Nujna so vlaganja v železniško infrastrukturo

Mes je poudaril, da pomeni vlaganje v železniško infrastrukturo, ki je v lasti države, tudi vlaganje v razvoj. Tega se na železnicah dobro zavedajo, vendar je bilo v tej smeri zaenkrat narejenih malo korakov. Mes zato upa, da bomo v prihodnosti zmogli narediti odločilne korake, ki bodo slovensko železniško infrastrukturo pripeljali na raven sosednjih držav. "Zato bo treba priskrbeti sredstva, kar pa seveda ni lahko," je dejal.

Spomnil je, da Slovenske železnice že dve leti poslujejo zadovoljivo. Lani so prvič presegli pol milijarde evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja pa je dosegel nekaj več kot 20 milijonov evrov. Optimistični so tudi glede letošnjega poslovanja.

"A treba je biti realen - tekoči dobiček težko kaj pomeni, če ni strategije, ki bo podjetju omogočala rast," je opozoril. Železnice morajo servisirati stare dolgove, čaka pa jih še razvoj, zato je Mes poudaril, da bo treba poiskati svež kapital, ali pri trenutnih lastnikih ali pri novih.

Omerzel se zaveda, da so investicije v infrastrukturo predpogoj za gospodarsko rast. V preteklosti je bila prioriteta izgradnja avtocestnega križa, kar se mu sicer zdi prav. "Avtocestni križ je Slovenija potrebovala," je dejal in dodal, da zdaj prihaja čas železniške infrastrukture, tudi v okviru novega večletnega finančnega okvira EU.

Investicij v infrastrukturo Slovenskih železnic bo letos za 380 milijonov evrov, prihodnje leto pa še za 330 milijonov evrov, kar ministra navdaja z optimizmom. "Železniška infrastruktura je tista, katere prihodnost prihaja," je dejal Omerzel, ki v Mesu vidi "pravega človeka" za vodenje železnic.

Potrebno je obnoviti vozni red

Član poslovodstva Slovenskih železnic Milan Jelenc je povedal, da se tržni delež železnic v kopenskem prometu povečuje, pri čemer je opozoril, da je treba vozni park Slovenski železnic nujno obnoviti. Večina lokomotiv, tako v tovornem kot potniškem prometu, namreč precej presega predvideno življenjsko dobo.

Ozko grlo predstavljajo enotirne proge na nekaterih ključnih odsekih, kot so Divača-Koper, Ljubljana-Jesenice in Pragersko-Hodoš. "Nujne so investicije, če želimo povečati kapacitete omrežja," je dejal. Težavo predstavlja tudi dejstvo, da nekateri odseki prog še niso elektrificirani, med njimi tudi Pragersko-Hodoš.

Odsek proge Divača-Koper je praktično 100-odstotno izkoriščen. K sreči poteka njegova modernizacija, ki bo povečala prepustnost proge, je povedal Jelenc, a hkrati opozoril, da bo ozko grlo kmalu postal krak Divača-Ljubljana, zato je že zdaj treba razmišljati o njegovi modernizaciji. Proga Ljubljana-Jesenice je zasedena 90-odstotno.

Železniška infrastruktura ključna za razvoj Luke

Predsednik uprave Luke Koper Andraž Novak je opozoril na pomen železniške infrastrukture za delovanje in razvoj luke. "Če ne bo drugega tira (na železniški progi Divača-Koper), bomo imeli težave pri zagotavljanju naših ciljev pri povečanju pretovora," je opozoril. Kot pravi, pogovori o tem tečejo že 20 let, zdaj pa je prišel čas, ko bi morali dejansko začeti z gradnjo, sicer se boji, da se bodo stranke enkrat obrnile in iskale rešitve drugje.

Tudi ekonomist Jože P. Damijan je opozoril, da so vlaganja v infrastrukturo predpogoj za gospodarsko rast. Če vložimo 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda na letni ravni v infrastrukturo, ga po drugi strani povečamo za 2,8 odstotka in ustvarimo 1770 novih delovnih mest, je navedel.

Slovenija ima zelo dobro geostrateško lego, je poudaril, a se hkrati vprašal, kaj nam vse to pomaga, če ni razvoja in vlaganj. "Medtem ko mi spimo, gre konkurenca mimo nas," je dejal in opozoril, da nove ekonomije in novih dejavnosti ni brez osnovne infrastrukture. "Tudi Amazona ne bi bilo, če ne bi bilo cest," je dejal.