NOVI LASTNIKI DOMAČIH BANK: Nizke obrestne mere in drugi prihodki

Bančno okolje je postalo zelo konkurenčno, trg s po mnenju regulatorja preveč bankami pa se je začel počasi konsolidirati. Tako sta se jeseni 2015 po obljubi Evropski komisiji v zameno za odobritev državne pomoči konec leta 2013 združili Abanka Vipa in Banka Celje, ki bosta v letu 2016 nadaljevali postopke integracije dveh sistemov v enega.

Prodaja NKBM: 80 odstotkov skladu Apollo

Čeprav združeno banko v državni lasti čaka prodaja, se mora ta izvršiti do konca junija 2019. Precej bolj se mudi z dokončanjem prodajnega postopka za NKBM. Tega je država Bruslju obljubila prav tako v zameno za zeleno luč za državno pomoč in lani že našla kupca zanjo - 80 odstotkov bo šlo v roke ameriškemu investicijskemu skladu Apollo, 20 odstotkov Evropski banki za obnovo in razvoj.

Postopki naj bi se odvili do konca leta 2015, a se bodo, kot pričakujejo v Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki za državo pelje postopke, zavlekli tja do konca prvega četrtletja 2016. NKBM mora prodati banko v Srbiji, postopki tečejo počasi. Zanjo naj bi se po najnovejših, a neuradnih podatkih potegovala češki APS Holding in francoska skupina Societe Generale.

Banka Slovenije: ena banka ne sme obvladovati več kot 30 odstotkov trga

Apollo, ki je po prevzemu NKBM napovedal širitev na slovenskem bančnem trgu, medtem čaka na dovoljenje regulatorja trga za prevzem. Bojazni, da bi s tem, ko je prek družbe Biser Bidco kupil prej avstrijsko Raiffeisen banko, zanimal pa naj bi se tudi za združeno Abanko in rusko Sberbank, ki je prav tako naprodaj, preveč povečal svojo navzočnost na trgu, so v Banki Slovenije zavrnili: Vodilo je, da ena banka ne sme obvladovati več kot 25 oz. 30 odstotkov trga, so zagotovili.

Največji zalogaj pa bo za državo oz. v njenem imenu za SDH predvidena delna prodaja največje banke v državi, NLB. V njej želi država obdržati obdržati 25 odstotkov plus eno delnico, kot je opredeljeno v strategiji upravljanja z državnim premoženjem, pa naj bi jo prodala po metodi prva javna ponudba (IPO). Z njo ima država ne preveč dobre izkušnje v primeru prodaje NKBM, poleg tega pa bo za le za tri četrtine banke težko iztržiti 'dobro' ceno.

Neusepli poizkus belgijske KBC

Tako bodo takoj v začetku leta 2016 stekle aktivnosti in iskanje primernega načina za delno privatizacijo NLB, ki je enkrat že bila v podobnih postopkih. Leta 2002 je v njeno lastniško strukturo vstopila belgijska KBC, vez med bankama pa se je začela rahljati po štirih letih. Vlada ji je namreč sredi leta 2006 dokončno dala vedeti, da svojega deleža v NLB ne bo mogla povečati na večinskega, KBC pa jo je dokončno zapustila oz. delež prodala nazaj državi spomladi 2013.

V letu 2016 se bo razjasnila lastniška usoda Gorenjske banke, ki se je prej leta povezovala z Abanko Vipa pod okriljem njene največje lastnice Sava. Ta je v prisilni poravnavi in je v sporu z Banko Slovenije glede upravljalskih pravic v banki. Banka pa je medtem tik pred koncem leta začela proces javne ponudbe novih delnic, v okviru katere želi zbrati do 13 milijonov evrov. V prvem krogu do 31. decembra lahko sodelujejo obstoječi delničarji, v drugem do 6. januarja pa bodo lahko sodelovali ostali vlagatelji.

Banke so ustvarile skoraj 200 milijonov evrov dobička

Bančni sistem, ki je leta 2014 posloval z izgubo, je leta 2015 znova beležil dobiček. Po podatkih Banke Slovenije za prvih 10 mesecev so banke skupaj ustvarile 193,7 milijona evrov dobička po davkih. Pri načrtih za prihodnje leto so banke previdne in bodo, kot pravi prvi mož NLB Janko Medja, tako kot letos "nadaljevale pot z odgovorno rastjo".